Primer bolnice s SARS-CoV-2, ki je bila kužna tri mesece

Pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 trenutno v splošnem velja, da 10 dni po prvem pojavu simptomov bolniki niso več nevarni ostalim. Virus pa začnejo naokoli trositi približno 48 ur pred pojavom simptomov. Kdor okužbo tolerira asimptomatično, prav tako 10 dni po pozitivnem testu niso več nevarni. V Sloveniji se držimo priporočil, da je treba v izolaciji ostati 10 dni po nastopu simptomov, če v zadnjih 48 urah izolacije simptomov ali drugih znakov bolezni ni več. Kužnosti ne smemo zamenjevati s pozitivnim rezultatom testa PCR, saj slednji zazna zelo nizke koncentracije virusnih delcev, ki so lahko posledica živega virusa ali pa mrtvih ostankov po bolezni. Zato je test PCR ena izmed informacij, ki jih zdravniki uporabljajo pri postavitvi diagnoze.

Obstajajo pa izjeme, ki so kužne še precej dlje. V reviji Cell poročajo o primeru (case study), ko je bila bolnica okužena 105 dni (toliko časa so bili testi pozitivni), od tega je bila kužna vsaj 70 dni. Ves čas ni kazala nobenih simptomov bolezni. Bolnica je bila 71-letna ženska, ki je imunokompromitirana zaradi kronične limfocitne levkemije in pridružene hipogamaglobulinemije (pomanjkanje gamaglobulinov). Da je okužena z virusom, je pokazalo rutinsko testiranje ob sprejemu v bolnišnico zaradi anemije, ker je bila predhodno nastanjena v ustanovi, kjer so imeli velik izbruh koronavirusa. Nepresenetljivo je test (2. marca 2020) pokazal pozitivni rezultat.

Ker bolnica ni razvila simptomov, hkrati pa je bila rizična skupina, so ji redno jemali brise iz zgornjega dihalnega trakta. Ugotovili so, da je bila bolnica infektivna 70 dni (in še neznano dni pred prvim testom), virus pa je uspela izčistiti iz svojega telesa šele po 105 dneh. Kužnost so preverjali tako, da so izolirani virus poizkušali gojiti v celicah v laboratoriju. V tem času so bolnico zdravili s plazmo ljudi, ki so že preboleli bolezen (torej s protitelesi). Prvi tretma s plazmo s ni pomagal, šlo je šele v drugo. Tako dolgo obdobje kužnosti pripisujejo slabemu imunskemu sistemu, ki ni razvil primernega odgovora proti virusu. To je doslej najdaljše dokumentirano obdobje okuženosti s koronavirusom. V tem času 105 dni je virus v bolnici razvil vrsto mutacij, ki pa, kot kaže, še niso prinesle evolucijske prednosti, vsaj kar se tiče reprodukcije in infektivnosti.

Case study je podrobna študija posameznega primera. Običajno se poroča o močno nenavadnih, neobičajnih ali bizarnih potekih bolezni, ki si zaradi tega zaslužijo objavo v znanstvenem članku. Raziskovalci oziroma zdravniki jih napišejo zato, da ostalim kolegom predstavijo možne zaplete. V splošnem velja, da so tovrstni zapleti izjemno redki, saj bi jih sicer opazili pri drugih vrstah študij, ki so metodološko po dokazni moči više od posameznih primerov. Pričakovati je, da bo pri velikem številu primerov (in covid-19 je okužil že vsaj 50 milijonov ljudi po svetu) katerekoli bolezni v nekaterih primerih prišlo tudi do nenavadnih zapletov.