Učinek Sci-Huba: inflacija citatov znanstvenih del

Dobršen del (zlasti naravoslovne) znanstvene srenje se te dni ukvarja s poročilom JCR, v katerem so zbrani najnovejši faktorji vpliva za znanstvene revije in je za leto 2019 izšlo pred nekaj dnevi. Ti so merilo za povprečno število citatov, ki jih je v minulem letu prejel v minulih dveh letih objavljen članek. Faktor vpliva, ki bi moral biti zgolj eno orodje za približno primerjavo revij s sorodnih področij, je postal v znanosti eno najpomembnejših meril kakovosti objavljenih člankov (čeprav sploh ni namenjen temu). V zadnjih letih pa opažamo, da faktorji vpliva rastejo. Ali drugače povedano: članki se v povprečju bolje citirajo, torej ima tudi vsak članek več referenc. Raziskovalci iz Češke, Avstralije in Kolumbije so se vprašali, zakaj.

Eden izmed razlogov je gotovo več publiciranja, saj število člankov eksponentno narašča. To je svojevrsten problem, saj je čedalje teže ostajati na tekočem z novostmi, prav tako pa inflacija števila člankov erodira njihovo kakovost - kvantiteta je začela premagovati kvaliteto. A o tem danes ne bomo govorili. Eden izmed razlogov, zakaj so članki čedalje bolje citirani, je tudi njihova dostopnost. Osnovni bonton seveda pravi, da je treba članek pred citiranjem prebrati in ga citirati le, če je res relevanten za delo. Eden izmed zelo pomembnih faktorjev pri dostopnosti člankov pa je piratski portal Sci-hub. Na njem je možno brezplačno dobiti skoraj vsak članek, kar je v akademski svet prineslo nesluteno odprtost (avtorici portala pa obtožnico v ZDA).

Raziskovalci so v novi raziskavi preverjali, kako Sci-hub vpliva na število citatov. Ugotovili so, da so članki, ki so bili preneseni s Sci-Huba, v povprečju 1,7-krat bolje citirani od drugih, ko so odšteli vse ostale faktorje (controlling for bias). Efekt, ki so ga poimenovali učinek Sci-Huba, so zaznali v vseh preiskovanih vedah, torej ekonomiji, nevroznanosti, vedi o potrošništvu in multidisciplinarnih raziskavah. Še več, odkrili so, da je korelacija med številom prenosov s Sci-huba in številom citatov zadosti močna, da je prvo vrednost možno uporabiti kot merilo za drugo. Po izkušnjah številnih znanstvenikov pa se kvaliteta zaradi tega nič ne povečuje, temveč včasih celo obratno, ko se med citati znajdejo dela, ki niso relevantna, a so tam zaradi drugih (pogosto tudi političnih) razlogov.