Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki namreč za naročnino na revije, v katerih so objavljeni znanstveni članki, računajo tako visoke zneske, da znanstvene institucije vseh pač ne morejo imeti naročenih. Če želenega članka raziskovalci ne morejo dobiti po drugih kanalih, kot je ResearchGate ali neposredno od avtorja, se pač obrnejo na Sci-hub ali Libgen.

To pa seveda ni zakonito, pravi Elsevier in pritrjuje sodišče. Sodišče je že oktobra 2015 razsodilo, da Sci-hub krši ameriško zakonodajo in zahtevalo, da prekine to prakso. Zgodilo se ni nič, ker Elbakyanova Sci-hub vodi iz Rusije. Stran menja IP-naslove in domene, sicer pa ostaja normalno dostopna. V najslabšem primeru je vedno dostopna prek Tora. Potem pa je maja letos Elsevier na sodišče prinesel 100 člankov, ki da jih je Sci-hub nezakonito razpečeval - v resnici jih bistveno več - in za vsakega zahteval 150.000 dolarjev odškodnine. V prvi polovici leta 2016 je bilo prek Sci-huba prenesenih 28 milijonov člankov, nad katerimi imajo avtorske pravice večinoma Elsevier, Springer Nature ali Wiley-Blackwell (skupno več kot 50 odstotkov).

Ker se Elbakyanova ni odzvala na vabilo sodišče niti ni poslala tja nobenega zagovornika, kar je bilo tudi pričakovati, je sodišče izreklo zamudno sodbo in v celoti sledilo predlogu Elsevierja. Strokovnjaki so si enotni, da je Sci-hub kot tak nezakonit, a da do denarja Elsevier ne bo prišel. Izjemna priljubljenost strani kaže, da so raziskovalci v veliki meri nezadovoljni s trenutnim sistemom objavljanja v znanosti. Škarje in platno pa v rokah držijo financerji in ne raziskovalci. Dokler se bo znanstvena odličnost ocenjevala (tudi) na podlagi kakovosti revije, v kateri raziskovalci objavljajo, kakovost revije pa z metrikami, kot je faktor vpliva, bodo raziskovalci prisiljeni objavljati pri dragih komercialnih založnikih in članke kolegov pri teh istih založnikih pridobivati po nelegalni poti.