Nature: V naslednjem desetletju bodo na Facebooku prevladali proticepilci

Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani na primer prikazal, kako se širi sovražni govor. Tedaj je sovražni govor primerjal s plevelom, ki ga ne moremo odstraniti, saj vedno ostanejo semena, da ponovno vzklije. Problematiko nezaupanja strokovnjakom s področja zdravstva in znanosti pa imenuje kar nova svetovna vojna, zaradi česar je izdelal zemljevid bojišča. V novi raziskavi so analizirali več kot 100 milijonov uporabnikov s Facebooka po celem svetu in njihovo povezanost v različne skupine in sodelovanje na straneh. Izdelali so zemljevid omrežij in vozlišč, ki ne prikazuje geografske razdalje, temveč povezanost na Facebooku prek skupnih strani zanimanja.

Rezultati so bili presenetljivi. Na Facebooku je trenutno manjšina, ki nasprotuje cepljenju, je pa bistveno glasnejša od skupine, ki ga odkrito podpira. Velika večina pa - vsaj glede na strani, ki jim sledijo - o tem nima jasnega mnenja. Toda po drugi strani je skupin, ki nasprotujejo cepljenju, številčno več (a so manjše), zato dajejo vtis, da gre za prevladujočo množico. Večina naporov zagovornikov cepljenja je usmerjena v prepričevanje proticepilcev, kjer ne morejo pričakovati rezultata, medtem ko bi se morali osredotočiti na večjo skupino neopredeljenih. Te namreč ciljajo proticepilci, zato so tako uspešni. Glede na dosedanjo dinamiko so v raziskavi ocenili, da bodo že čez dobrih 10 let proticepilci na Facebooku prevladali.

S klasičnim modeliranjem interakcij bi napak predvideli, da bo število proticepilcev sčasoma upadalo, ker jih je malo. A avtorji raziskave so našli sedem razlogov, zakaj se dogaja nasprotno: 1. skupki proticepilcev so manjši, a bolje povezani v osrednji del mreže uporabnikov, 2. neopredeljeni ljudje niso pasivni sprejemniki informacij, temveč jih aktivno iščejo, in pri tem večkrat naletijo na proticepilske vsebine, 3. proticepilci imajo več skupkov, zato se laže povežejo v mrežo, 4. zgodbe v proticepilskih krogih so barvitejše in raznolikejše, 5. proticepilski skupki rastejo med nesrečami, kot je bil lanski izbruh ošpic, 6. najbolj se širijo manjši skupki, kjer rast ni tako opazna v absolutnih številkah, 7. skupki proticepilcev so geografsko opredeljeni.

Pandemija covid-19 je še podžgala širjenje najrazličnejših teorij zarote in neresnic na družbenih omrežjih, na kar opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V BMJ Global Health so analizirali največkrat predvajanje videoposnetke v zvezi s covid-19 na YouTubu. Na koncu so jih izbrali 69, ki imajo skupaj več kot 247 milijonov ogledov. Rezultati so srednja žalost. Približno tri četrtine jih je vsebovale faktografsko točne informacije, 27,5 odstotkov pa napačne ali zavajajoče. Problem je, da je nanje odpadla tudi četrtina ogledov in da so v povprečju imeli več ogledov na posnetek kot točni videoposnetki. Covid-19 je prva epidemija, kjer so se globalno razširile neresnice - tega pri eboli, ziki in prejšnjih ni bilo.