Uber, Lyft, AirBnB v težkem položaju

Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja se je povečala za 54 odstotkov. Trend se nadaljuje, saj se je aprila prodaja prek Uber Eats povečala za 89 odstotkov. Izvršni direktor podjetja stavi prav na dostavne storitve pri rešitvi in preporodu podjetja. Nekoliko več gotovosti je v AirBnb, kjer direktor poudarja, da se bo povpraševanje pobralo, saj bodo ljudje spet potovali. Postavlja pa se vprašanje, kako bodo gostitelji zagotavljali varnost pred virusom. Podjetje je že objavilo nove smernice za čiščenje, gostje pa lahko izberejo tudi 24- ali 72-urni razmak med prejšnjim gostom in novim gostom.

Poleg tega je ta teden Uber in Lyft zadela še tožba, v kateri Kalifornija podjetjema očita, da so voznike napačno razvrstili kot neodvisne pogodbene sodelavce in ne zaposlene. Gre za stare spore, v katere je Uber zapletel marsikje. Ključno vprašanje je, ali so vozniki neodvisni in torej podjetniki, ali pa gre za prekarno delovno silo, ki je v položaj navidezne neodvisnosti potisnjena proti svoji volji z namenom zniževanja stroškov. V Kaliforniji je 1. januarja začel veljati zakon, po katerem so ti delavci zaposleni, a Uber in Lyft tega ne priznavata in nadaljujeta po starem. Zaradi tega država podjetji toži.