Strašljivi obseg lokacijskega sledenja telefonom v ZDA

Novinarja časopisa The New York Times sta pridobila velike datoteke trgovcev z lokacijskimi podatki, na podlagi katerih sta lahko na področju Združenih držav natančno sledila pomembnim osebnostim, kot so politiki, pravniki in filmske zvezde.

Ob štosih okoli tega, da dandanes elektronske sledilnike vsak od nas prostovoljno nosi v žepu, mnogi še vedno radi zamahnejo z roko, toda pogumne novinarske reportaže so v zadnjih letih poskrbele, da so vse manj smešni. V tem oziru prednjačijo pri New York Timesu, kjer so lani poskrbeli za odmeven članek, v katerem so pokazali, kako hudo enostavno je v ZDA posameznika locirati v okolici zanimivih krajev, kot so psihiatrične klinike in podobno. Za letošnje božične praznike pa sta nas Stuart A. Thompson in Charlie Warzel osrečila z novim poglavjem na to temo. Neimenovani vir jima je dostavil datoteke trgovcev z lokacijskimi podatki telefonov, iz katerih sta lahko s srhljivo natančnostjo izluščila, kje so se gibale razne znane osebe. (Kdor nima časa za zajeten originalni članek, naj pogleda vsaj povzetke.)

Datoteke so sicer vsebovale petdeset milijard lokacijskih točk z dvanajstih milijonov naprav, kar naj bi bil doslej največji tovrsten zbir podatkov, do katerega so se dokopali novinarji. S kombiniranjem z javno dostopnimi informacijami, kot so naslovi bivališč in vsebina socialnih omrežij, sta Thompson in Warzel locirala ter sledila posameznikom, kot so pomembni vojaški uslužbenci, politiki in zvezdniki, in sicer okrog lokacij, kot sta Trumpova rezidenca Mar-a-Lago ter posestvo Johnnyja Deppa. Ob tem velja omemba, da imajo podjetja, ki te informacije rutinsko uporabljajo, na voljo še veliko več podatkov kot novinarji, saj lahko prostorske koordinate kombinirajo vsaj še z oglaševalskimi identifikatorji. Prav oglaševanje je poglavitni razlog za tako podrobno in razširjeno sledenje: na tem sistemu je zgrajeno fino serviranje reklam glede na to, kje se je posameznik nahajal. Če je denimo obiskal trgovino z avtomobili, bo deležen tosortnih oglasov.

Precej strašljivo je v tem oziru, kako slab je nadzor nad tokom teh informacij, kajti ko so enkrat "zunaj", jih posameznik ne more več izbrisati ali sploh kakorkoli nadzorovati, saj lahko dobesedno v milisekundah menjajo lastnika. Preprodajajo si jih namreč malo znani trgovci, med katerimi je še najbolj domače ime Foursquare. Iz teh podjetij odgovarjajo, da je njihova dejavnost povsem legalna - in v Združenih državah to dejansko velja. V Evropi smo zavoljo GDPRa lahko kanček mirnejši, a še vedno ne povsem, kajti trgovci z nahajališči so dejavni tudi tostran Luže, le da imajo za odtenek bolj zvezane roke. Poglaviten sklep je, da se moramo skrbno posvetiti nastavitvam za sledenje na naših telefonih, saj je moč mnogo storitev uporabljati tudi brez nenehnega pošiljanja našega kraja v oblak. Hkrati pa je potrebno stalno pritiskati na zakonodajalce, da nas zaščitijo, saj se oglaševalci in z njimi povezane firme prav tako nenehno trudijo, da bi regulacijo obšli - na primer z rabo lokacijskih podatkov, ki jih imajo v rokah sami operaterji.