Na Danskem bodo zaradi napačnih lokacijskih podatkov ponovno pregledali 10 tisoč sodb

Na Danskem bodo ponovno preverili več kot 10.000 sodnih odločitev, pri katerih so bili kot dokazni material uporabljeni tudi lokacijskih podatkov mobilnih operaterjev. Pravosodno ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da jih je policija obvestila o odkritju resnih napak v podatkih. Zaradi tega tudi naslednja dva meseca ne bodo uporabljali lokacijskih podatkov pri aretacijah ali kot dokazni material v tekočih postopkih pred sodiščem, je povedal danski pravosodni minister Nick Hækkerup. Predvidevajo, da bodo v teh dveh mesecih ugotovili, kako resne so napake in kaj jih je povzročilo.

Prvo napako so odkrili in popravila marca letos. Šlo je za težave v informacijskem sistemu, ki pretvarja surove podatke operaterjev v dokazni material, ki ga policija in tožilstvo uporabljata pri pregonu kaznivih dejanj za dokazovanje prisotnosti osumljencev na določenih krajih ob določenih urah. Pri pretvorbi se je nekaj podatkov izgubilo, zaradi česar so bile informacije manj natančne, kot bi lahko bile.

Kasneje pa so odkrili še drugi problem, ki ga do danes še niso zadovoljivo odpravili. V nekaterih primerih so mobilne telefone povezali z napačnimi baznimi postajami. To je bistveno resnejši problem kot manjkajoče lokacije. To pomeni, da so lahko nekomu dokazali prisotnost na kraju, kjer njegovega telefona sploh ni bilo. Generalni državni tožilec Jan Reckendorff je dejal, da gre za izjemno resen primer in da je pošiljanje ljudi v zapor na podlagi netočnih informacij nedopustno. Napaka naj bi bila tako v policijskem informacijskem sistemu kakor v sistemu mobilnih operaterjev, čemur se predstavniki operaterjev sicer čudijo. Vodja danskega združenja operaterjev Jakob Willer je sicer dejal, da je njihov posel postavljanje omrežij, ki omogočajo pogovarjanje, ne pa gradnja nadzornih sistemov.

Ni še jasno, ali so bili lokacijski podatki mobilnih operaterjev v kakšnem primeru odločilni dokazi. Strokovnjaki pojasnjujejo, da takšnih statistik ni, lokacijski podatki pa so običajno eden izmed verige dokazov, ki so potrebni za obsodbo. Vodja odvetniške zbornice Karoline Normann je dejala, da o verodostojnosti podatkov baznih postaj doslej niso nikoli dvomili. Odslej pa se bodo morali odvetniki zavedati, da tudi tehnični dokazi, ki se zdijo popolnoma objektivni, niso nujni takšni.

Vseeno pa bodo ponovno pregledali 10.700 sodb od leta 2012 dalje, ko so se težave začele. Imenovali so posebno delovno skupno, ki bo najprej preučila tekoče primere in tiste, zaradi katerih so ljudje trenutno v zaporu. Poročilo o vsakem primeru bodo poslali sodišču in odvetniku, po potrebi pa bodo sojenja ponovili.