WebAssembly postal standard

Konzorcij za svetovni splet W3C (World Wide Web Consortium) je izdal končno specifikacijo standarda WebAssembly, ki je s tem postal uradni spletni standard. S tem se pridružuje HTML-ju, CSS-ju in JavaScriptu kot četrti programski jezik, ki ga (lahko) brskalniki brez dodatnih vtičnikov poganjajo. Označujejo ga kot varen, prenosljiv, nizkonivojski jezik za učinkovito izvajanje in kompakten zapis kode, ki je namenjen brskalnikom.

Gre za arhitekturo z virtualnim naborom ukazov, ki na spletu omogoča poganjanje zahtevnih aplikacij in ki jo lahko uporabljamo tudi drugod. Implementacij bo več, tako od brskalnikov pa vse do samostojnih sistemov. V WebAssemblyju lahko pričakujemo tudi video in avdio kodeke, grafiko, 3D igre, kriptografijo itd. WebAssembly omogoča, da brskalniki poganjajo binarno kodo, kar je hitro.

V spletu se obnaša kot navidezni stroj, v katerem lahko spletne strani nativno poganjajo prevedeno kodo. Tako naj bi bil WebAssembly precej hitrejši od JavaScripta, obljubljajo. Skupina WebAssembly Community Group je WebAssembly prvikrat predstavila leta 2015, ko še ni bil namenjen kot alternativa, temveč kot dopolnitev ali nadgradnja JavaScripta. Uporabljali bi ga tam, kjer je učinkovitost ključnega pomena. Kmalu je imel podporo Appla, Googla, Microsofta in Mozille, kar je bilo ključno. Leta 2017 smo imeli že prve delujoče beta verzije v brskalnikih. Hkrati lahko WebAssembly menjamo s kodo C, C++, C#, Go, Rust ali celo F#.

In v praksi? Google Earth je primer spletne strani, ki teče v WebAssemblyju. Rezultat je hitrejši in varnejši, trdijo ustvarjalci.