Tudi 50 let stari podnebni modeli pravilno napovedali segrevanje planeta

Klimatologi so v zadnjih desetletjih ustvarili na desetine bolj ali manj natančnih modelov, ki napovedujejo spreminjanje podnebja v odvisnosti od številnih spremenljivk. Spričo velike računske moči so ti modeli bistveno kompleksnejši od njihovih prednikov pred pol stoletja, saj lahko vključujejo številne interakcije, od snega in ledu ter povezave z albedom, do pokritosti površine z gozdovi in vpliv odbojnosti oblakov. Toda eno lastnost imajo ti modeli skupno tudi z betežnimi starčki - prav vsi napovedujejo dvig globalne temperature.

Na univerzi v Berkeleyju so preverili napovedi starejših modelov, ki danes niso več v uporabi. Nekateri od teh modelov so bili stari tudi 50 let, napisani na luknjanih karticah, tako da so morali podatke odčitavati z digitaliziranih grafov. Skupno so primerjali 17 napovedi iz 14 modelov iz let 1970-2001. Rezultati so bili strašljivo usklajeni. Večina modelov je pravilno napovedala porast globalne temperature 0,9 °C, kolikor se je ta od leta 1970 resnično dvignila. Za 10 modelov ni bilo nobene statistično relevantne razlike med napovedmi in kasnejšimi meritvami. Nekateri modeli so hitrost segrevanja Zemlje nekoliko precenili, ker niso mogli vedeti za nekatere spremembe. Prenehanje uporabe freonov je že tak primer, prav tako so emisije metana nižje od napovedi.

Validacija prastarih primitivnih modelov utrjuje zavest, da so tudi novi, kompleksnejši modeli vsaj toliko natančni. In ti brez izjeme kažejo, da se brez drastičnih sprememb pri rabi energije Zemlja še naprej segrevala. Argument, da so modeli zgolj modeli, ki ne morejo realistično opisati sveta, so na trhlih nogah.