IPCC: drugi in tretji del poročila o podnebnih spremembah

Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih življenja, najbolj pa seveda na preskrbi s hrani. Tveganja prinaša zlasti naraščajoče število ekstremnih dogodkov, na katere so ekosistemi slabo pripravljeni. V poročilu so študirali vpliv spreminjanja podnebja na vodne vire, biodiverziteto globalno in na posameznih področjih, vremenske ekstreme in proizvodnjo hrane. Ena izmed ugotovitev je, da je proizvodnja hrane v zadnjih desetletjih zrasla manj, kot bi bila zrasla brez podnebnih sprememb. Velike učinke ima spreminjanje podnebja tudi višino morske gladine in kislost oceanov, kar bo prizadelo predvsem obalna področje, ugotavljajo.

Glavni problem poročila je seveda negotovost prihodnosti, saj po eni strani niti vremena ali podnebja še nismo popolnoma raziskali, po drugi strani pa je nemogoče napovedati, kateri tehnološki preboji se bodo zgodili v prihodnosti in kako bodo vplivali na naše emisije (torej spreminjanje podnebja) in kako nam bodo omogočili prilagoditi se na spremenjeno podnebje.

V poročilu so škodo tudi ovrednotili. Spremembe bodo prizadele vse države, pri čemer so revnejše države načeloma bolj ogrožene, zlasti kar se tiče življenja ljudi, medtem ko je v bogatejših državah večja materialna škoda. Če bomo uspeli izpolniti zaveze, bi to po trenutnih modelih povzročilo dvig povprečne globalne temperature za +2 °C, kar naj bi povzročilo padec BDP za 0,2-2,0 %. Preventivno ukrepanje bi po drugi strani povzročilo le za 0,06 odstotne točke nižjo letno rast BDP, če bo ta med 1,6 in 3 odstotki.

Tretji del poročila, ki so ga objavili prejšnji teden, opisuje načine, kako lahko preprečimo nadaljnje spreminjanje podnebja. Problem je, da se povečuje rast izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. V prejšnjem desetletju smo vsako leto v ozračje načrpali milijardo ton ogljikovega dioksida več kot leto pred tem. Tri četrtine teh izpustov odpadejo na izgorevanje fosilnih goriv, od tega večina na rovaš dvigovanja standarda na Kitajskem in drugih deželah v razvoju, kjer strmo narašča raba nafta in premoga. Četrtino emisij pa prispevajo živinoreja, krčenje gozdov in industrijsko onesnaževanje. V poročilu navajajo, da preprostega recepta v obliki čarobne paličice ni, ampak bo treba uporabiti več tehnologij in sodelovati. Tu vključuje zaprtje elektrarn z izpusti ogljikovega dioksida, uporabo učinkovitejšega transporta, nižja poraba energije zaradi boljše gradnje in tehnologije itd.

Glavno sporočilo v poročilu pa se glasi, da nas čakanje stane največ in da vsako zamujeno leto pri ukrepanju dvigne stroške, oteži sanacijo in odmakne cilj, ki za zdaj stoji pri omejitvi dviga temperature za dve stopinji. Brez ukrepanja naj bi se po modelu do konca stoletja temperatura dvignila za nevzdrženih 3,7-4,9 °C.