Kitajska hiti z lastno digitalno valuto

Iz Kitajske čedalje pogosteje prihajajo glasni namigi, da so tik pred uvedbo digitalne valute, ki bi jo uporabljali njeni državljani v vsakdanjem življenju namesto juana. Napovedi so se še okrepile, ko je Facebook začel nabirati člane konzorcija za svojo kriptovaluto libra, s katero želi ponuditi alternativo različnim globalnim sistemom za prenos denarja, kot so Western Union, PayPal ali Visa in MasterCard. Medtem ko ima libra nekaj težav z razpadajočim konzorcijem, na Kitajskem tovrstnih težav ni, ker za valuto stoji kitajska vlada.

Ni še povsem jasno, kako si Kitajci digitalni juan predstavljajo, a vemo, da ne bo podoben kriptovalutam. Imel bo zelo jasno določen centralni organ nadzora, ki bo centralna banka. Prav tako bo njegova vrednost ostala enaka kot pri klasičnem juanu, ker bo šlo zgolj za dva obraza iste valute. O kakršnikoli anonimnosti ali vsaj psevdoanonimnosti ne bo govora, saj bo celotni namen digitalnega juana ravno nasproten. Kitajska želi vedeti še več o svojih državljanih, hkrati pa jih morda celo nadzorovati. Koncept digitalne valute se namreč lepo ujema z družbeno bonitetno oceno, ki jo uvajajo na Kitajskem.

Digitalni juan bi deloval nekako takole. Uporabniki bi na svoj pametni telefon namestili digitalno denarnico in vanjo naložili digitalno dobroimetje z računa, ki ga imajo odprtega pri kakšni komercialni banki. Podobno kot običajno denarnico napolnimo z obiskom bankomata, bi napolnili tudi digitalno denarnico. Potem bi dobroimetje v njej lahko uporabljali za plačila.

V čem se takšen sistem razlikuje od plačevanje s karticami ali od drugih načinov elektronskega plačevanja? Navsezadnje je Kitajska že sedaj skupaj s Švedsko med državami z najbolj elektroniziranim plačilnim sistemom. Pri digitalni valuti bi imela država lažji vpogled v transakcije. Že sedaj se namreč na Kitajskem precej transakcij izvede s komercialnimi digitalnimi sistemi (ki jih vodijo Ant Financial, Tencent in drugi), kjer država ne more slediti pretoku denarja. To je podobno, kot če bi si pri nas znatne količine denarja nakazovali prek PayPala in jih nikoli ne bi prenesli na bančne račune. Podatki o identiteti uporabnikov digitalnega juana bodo trgovcem nedostopni, država pa jih bo videla, pravijo. Obstoječih digitalnih kriptovalut ne morejo uporabiti, ker jih Kitajska ne nadzoruje in ker so jih prepovedali. Poleg tega so številne (proof of work) preveč energetsko potratne.

Tehnična razlika za banke bo v knjigovodstvu. Dobroimetja v digitalnih denarnicah se bo štelo kot gotovina (M0) in ne kot vpogledne vloge (M1), kar pomeni, da bo zanje potrebno stoodstotno kritje. Za izdajo digitalne valute bodo morale banke pri centralni banki deponirati enako količino klasičnih juanov.