Velik del sodobnih storitev je brezplačen. Kako jih zajeti v BDP?

Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.

Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen uporabnik bi želel prejeti 48 ameriških dolarjev, da bi za mesec dni opustil Facebook, cena pa je nekoliko višja za pretočne video storitve, kot je recimo YouTube, čigar celoletna cena je povprečno 1.173 USD. Najbolj cenjena digitalna storitev so očitno spletni iskalniki, saj bi uporabniki, da bi jih prenehali uporabljati za leto dni, zanje v povprečju zahtevali 17.530 USD. Del raziskave je potekal med evropskimi študenti in ti vrednost Snapchata ocenjujejo na 2,17 evra, LinkedIn na 1,52 evra, WhatsApp pa na presenetljivih 536 evrov mesečno.

Vodja raziskave, ekonomist Erik Brynjolfsson, se zato zavzema za uvedbo popolnoma novega načina merjenja družbenega blagostanja, imenuje ga GDP-B, z njim pa bi ponazarjali korist, ki jo posamezna stvar prinese družbi. Denimo, koliko se nam zdi vredna ugodnost, da nam zaradi satelitske navigacije ni več potrebno spraševati mimoidočih za pravo pot? Kako cenimo bistveno manj prepirov glede kakega trivialnega podatka, ki ga zdaj zlahka izbrskamo na spletu in z njim sogovorniku dokažemo svoj prav? Brynjolfsson trdi, da bi taka ocena koristnosti Facebooku prinesla med 0,05 do 0,11 odstotne točke dodatne letne rasti.