Curiosity na Marsu zavohal metan. A počasi s šampanjci.

Novico je prvi objavil sobotni NYT, v nedeljo pa so jo potrdili tudi predstavniki NASE. Odkritje roverja je zanimivo zato, ker metan na zemlji večinoma izločajo mikrobi, najdba bi zato lahko pomenila, da smo končno odkrili resnejše sledove življenja na rdečem planetu. Gre za 21 volumskih delcev metana na milijardo enot vzorca, kar je približno trikrat več od maksimumov, ki so jih naprave namerile v preteklosti. Metan na Marsu namreč ni nekaj novega, odkrile so ga že sonde, kot sta bila Vikinga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kljub temu so skoki v koncentraciji atmosferskega metana zanimivi za preučevanje, saj o njih za zdaj ne vemo praktično nič. Ne koliko časa se pojavljajo in trajajo, še manj, kaj jih povzroča. Izvirajo lahko tako iz sfere žive, kot tudi nežive narave, metan namreč lahko nastaja tudi pri nekaterih geoloških procesih. Curosity ima tako še posebej delovne dneve, saj so mu NASINI znanstveniki naložili zbiranje dodatnih podatkov o fenomenu.

Nasa jih je objavila včeraj in ti kažejo, da se je koncentracija metana ta konec tedna povsem polegla na običajno mero, ki znaša en delec na milijardo enot. Meritve bodo poslej redno obnavljali, da bi morda skupaj z dognanji z drugih misij ugotovili sezonske vzorce pojava. A kot poudarjajo pri NASI, rover ni opremljen z instrumenti, ki bi lahko raziskali biološki oz. geološki izvor metana ali pa morda ocenili ali so se povečane količine plina pojavile nedavno oz. gre že star fenomen.