Kitajski gensko spremenjeni dvojčici imata krajšo pričakovano življenjsko dobo

Lani je svet presenetil kitajski znanstvenik, ki je na skrivaj gensko spremenil zarodka, ki sta se razvila v zdravi dvojčici. Z metodo CRISPR jima je spremenil gen ccr5, ki kodira istoimenski protein. Mutacija na tem genu spremeni izraženi protein CCR5, kar varuje pred okužbo s HIV. Toda ta mutacija ima tudi stranske učinke, saj smo že prej vedeli, da povečuje dovzetnost za okužbo s klopnim encefalitisom in virusom Zahodnega Nila. Obstajajo pa tudi sevi HIV-a, ki ne potrebujejo tega proteina za uspešno okužbo.

Zaradi nepreverjenosti metode CRISPR na ljudeh, možnosti uvedbe nenačrtovanih dodatnih mutacij (off target mutations) in še ne povsem raziskanih vplivov mutacije ccr5 je bil konsenz znanstvene skupnosti, da je šlo za nepremišljeno in zavržno dejanje, ki bi ga lahko opisali kot poizkuse na ljudeh. Dvojčici bodo sicer spremljali do 18. leta.

Sedaj pa imamo pred seboj prve trdne dokaze, da omenjena mutacija na ccr5 resnično skrajšuje življenje. V Nature je bil objavljen članek, v katerem sta raziskovalca z Berkeleyja in Univerze v Københavnu jasno pokazala, da je mutacija v povprečju škodljiva. Oprla sta se na podatkovno analizo (big data), ki sta jo izvedla na podatki UK Biobank, v kateri so podatki in DNK-zapis več kot pol milijona britanskih državljanov. Med njimi sta našla 400.000 posameznikov, za katere sta lahko preverila genotip ccr5. Mutacija na tem genu je sicer redka (frekvenca 0,1159 med Britanci), a vseeno dovolj pogosta, da sta našla več tisoč ljudi z mutacijo.

Ker ni jasno, za katere vse bolezni so posamezniki z mutacijo CCR5-∆32 bolj dovzetni, sta avtorja preprosto proučevala umrljivost iz vseh vzrokov (all-cause mortality). Odkrili so, da ta mutacija (na obeh alelih) tveganje za smrt pred 76. letom poviša za 21 odstotkov v primerjavi s kontrolno skupino brez mutacije. Kdor ima mutacijo le na enem alelu, je prav tako do neke mere zaščiten pred HIV-om, a ima normalno pričakovano življenjsko dobo. Nadaljnje analize so pokazale, da z mutacijo korelirajo številne zdravstvene težave, ki se na koncu odrazijo v višji smrtnosti.

Ni nenavadno, da se mutacija, ki omogoča zaščito pred HIV-om, ne širi po populaciji. Evolucijskega pritiska namreč ni. Po eni strani je to posledica modernih zdravil, ki omogočajo dobro obvladovanje okužbe s HIV-om, zaradi česar sta kakovost življenja in pričakovana življenjska doba okuženih zelo podobni zdravim. Hkrati je stopnja okuženosti s HIV-om v Veliki Britaniji dovolj nizka, da ne vpliva močno na populacijo. Tako pridejo do izraza zgolj negativni učinki te mutacije. In rezultati kažejo, da so ti statistično pomembni.