Smo dobili prve gensko spremenjene otroke?

Znanstvenik He Jiankui iz Šendžena trdi, da sta se nedavno rodili zdravi dvojčici, ki so ju z genskim inženiringom napravili odpornejši za nekatere bolezni. Dogodek še ni neodvisno potrjen, je pa v stroki takoj sprožil burne odzive, saj gre za etično sporen poseg, hkrati pa potencialno za enega najprelomnejših dogodkov v človeški zgodovini.

Odkar so pred dobrimi tremi leti pričeli izvajati poskuse z genskim inženiringom na človeških zarodkih, se stvari odvijajo z bliskovito naglico. In to kljub temu, da so po svetu (pogojno) dovoljeni kvečjemu eksperimenti v laboratoriju, ne pa tudi dejanska vsaditev takšnega ploda ali rojstvo gensko modificiranih otrok.

Zato je v stroki in širše završalo, ko je neposredno pred drugim Mednarodnim zasedanjem o spreminjanju človeškega genoma, ki se danes začne v Hong Kongu, kitajski znanstvenik He Jiankui udaril z objavo, da sta se rodili zdravi gensko modificirani dvojčici. Ekskluzivnemu intervjuju z The Associated Pressom je sledilo še več objav in pričevanj, ki kažejo, da He s svojo ekipo misli resno in si želi nabrati podporo v neizbežni bitki z regulatorji, ki jim dogodek verjetno ne bo nič kaj povšeči. V ta namen je posnel celo promocijski video.

Pri samem posegu gre za rabo orodja CRISPR/Cas9 za izklop gena CCR5, ki proizvaja protein, s pomočjo katerega virus HIV vstopa v človeške celice. Z ugašanjem tega gena se virusu HIV praktično onemogoči sprožiti AIDS, recept pa učinkuje tudi pri črnih kozah in koleri. Za eksperiment so Kitajci izbirali starše, kjer je bil oče okužen z virusom HIV, mati pa ne, s čimer bi bil otrok bolje zaščiten pred okužbo. Identitete otrok in staršev zaenkrat še ne izdajo.

Treba je poudariti, da poseg še ni stoodstotno potrjen in poročilo o njem ni bilo predloženo v objavo katerikoli od znanstvenih publikacij. Je pa več neodvisnih strokovnjakov, ki jim je He predložil pisni material, potrdilo, da so stvari vsaj na prvi pogled videti pristne; med drugimi tudi znani hardvardski genetik George Church. Hkrati je jasno, da je He s tem pošteno zabredel v etično in pravno močvirje. Medtem ko je v Združenih državah in Evropi donošenje gensko modificiranega ploda zakonsko prepovedano, na Kitajskem ta prepoved nima tako močne pravne teže, s tem da obenem sploh ni jasno, ali si je He izprosil kakšna posebna dovoljenja ali je pravila enostavno ignoriral. Njegova univerza v Šendženu ga je že obsodila in pravi, da o tem ni vedela nič.

Večina zahodnih strokovnjakov je zagnala vik in krik, saj gre pri genskem spreminjanju zarodkov za potencialno izredno nevarna dejanja, ker se takšne spremembe prenašajo tudi naprej in torej modificiramo celotno dedno linijo. Hkrati se poraja vprašanje, zakaj se je He odločil prav za CCR5, oziroma HIV, ki ga znamo precej v redu zdraviti pri odraslih ljudeh, brez poseganja v genom otrok. Ugasnjen CCR5 namreč pomeni tveganje za nekatere druge bolezni, denimo mrzlico zahodnega Nila. Detajl poskusa je tudi ta, da ima zgolj ena od dvojčic popravljen ves genom, druga pa zgolj polovico, kar navaja na misel, da je Kitajcem pomembnejše samo eksperimentiranje kot pa dobrobit otrok.

He odkrito pravi, da želi utirati pot genskemu inženiringu za obrambo pred boleznimi. Njegov govor na konferenci je predviden za sredo. Medtem ankete kažejo, da več kot polovica tako Kitajcev kot Američanov podpira te sorte dejavnost, dokler gre zgolj za obrambo pred boleznimi in ne tudi izboljševanje ljudi.