Vse očitnejša vloga bakterijske mikroflore pri avtizmu, diabetesu in drugih boleznih

Serija objav v revijah Cell in Nature dodaja nova spoznanja o vplivu ekosistema mikroorganizmov v človeškem telesu na pojavnost množice obolenj in motenj, kot so avtizem, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in prezgodnja rojstva. V odmevnem eksperimentu so ameriški raziskovalci s presajanjem blata iz avtističnih otrok v miši pri slednjih sprožili simptome avtizma.

Svojčas smo na bakterije, viruse in glive v našem telesu gledali kot na škodljivce, ki se jih je treba kar se da temeljito znebiti, če nočemo, da nas spravijo pod rušo. Danes je stališče medicine precej drugačno, saj smo dognali, da je veliko teh mikroorganizmov ne le koristnih, temveč je njihova prisotnost za življenje kratkomalo obvezna. Pojmovanje zdravega stanja se tako premika v smer uravnotežene simbioze med človeškim telesom in njegovimi mikrobnimi naseljenci. Vse bolj evidentna je na primer močna biokemična povezava med črevesno mikrofloro in možgani, ki morda igra pomembno vlogo pri vsem od depresije do demence. Raziskovanje človeškega mikrobioma je tako postalo tretje najpomembnejše področje medicine 21. stoletja - takoj za genskim inženiringom in matičnimi celicami.

Že več kot desetletje slutimo povezavo med bakterijami v prebavnem traktu in avtizmom, kar potrjuje tudi študija iz Pasadene. Na tamkajšnjem Kalifornijskem tehnološkem inštitutu so na miših opravili fekalno transplantacijo iz otrok z in brez avtizma. Preverili so, da so človeške bakterije poselile mišji prebavni trakt in nato živali z enako mikrobioto sparili, da jo je "podedoval" še naraščaj. Slednjega so nato opazovali skozi množico testov, kot je beleženje stopnje družabnosti, glasovnega sporazumevanja in repetitivnega obnašanja, na primer ob zakopavanju frnikol. Miške potomke staršev, ki so imeli blato presajeno iz avtističnih otrok, so prav tako kazale znake avtizma. To sicer še ne pomeni, da prav črevesne bakterije povzročajo to motnjo, saj znanstveniki še niso dokazali vzročne povezave. Je pa očitna vez med mikrofloro in pojavnostjo simptomov, kar je neposredno pokazala še ena nedavna študija, pri kateri je fekalna transplantacija pri otrocih z avtizmom ublažila simptome motnje.

Mnogo širše se je mikroflore lotil Human Microbiome Project (HMP), ogromen krovni projekt v režiji ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, ki je tekel od leta 2007. Treba je vedeti, da je črevesje zgolj eno od področij s pomembnim zbirom mikrobov in da ta hip niti še ne vemo, ali je sploh najpomembnejše. HMP je v svoji drugi fazi tako našel zaznavne povezave med spremenjenimi mikrobiomi po vsem telesu v primeru kronične vnetne črevesne bolezni in prediabetesa, ter vaginalne mikrobiote v primeru prezgodnjih rojstev. Raziskovalci pri projektu, ki je z objavljenimi zaključki sedaj končan, poudarjajo, da je treba iz faze indeksiranja mikroorganizmov v človeškem telesu, s čimer je bila medicina preokupirana doslej, čimprej preiti na naslednjo stopnjo raziskav, kjer bomo dognali vse medsebojne vplive različnih kolonij mikrobov na sosednje organizme in telo. To nam je doslej še zelo slabo poznano, zato je zdravljenje s presajevanjem blata, probiotiki in drugimi načini za spreminjanje črevesne flore še vedno v glavnem eksperimentalno. (Raje ne počnite tega doma.)