Avstrijska vlada želi omejiti anonimno komentiranje na spletu

Avstrijska vlada je predstavila (angleški prevod) predlog novele zakona o skrbnosti in odgovornosti v internetu, s katerim želi močno omejiti možnost anonimnega komentiranja na spletu. Po novem zakonu bi morali uporabniki, ki uporabljajo spletne platforme, kakršni so forumi, portali z možnostjo komentiranja in podobno, upravljavcu predložiti svoje osebne podatke. Za strani, ki bodo kršile to obveznosti, so predpisane visoke globe.

To ne pomeni, da bi bili komentarji na spletu zapisani s pravim imenom in priimkov. Še vedno bi ostala možnost anonimnega prikazovanja, le da bi imel upravljavec spletne strani tudi podatke o istovetnosti avtorja. Te bo moral predati policiji, če bi prišlo do preiskave, ali v nekaterih primerih tudi fizičnim osebam (denimo v primerih razžalitev in blatenja). Obveznost identifikacije sodelujoč bi veljala za spletne strani, ki imajo več kot 100.000 registriranih uporabnikov ali letno zaslužijo več kot 500.000 evrov ali prejmejo državne subvencije v višini vsaj 50.000 evrov. Zakonodajalec trdi, da želi s tem razbremeniti manjše strani in zagonska podjetja, ki nimajo sredstev za izvajanje preverjanja istovetnosti, nasprotniki zakona pa opozarjajo, da so izjeme zapisane tako, da pod radarjem ostajajo številne kontroverzne strani z ekstremističnimi vsebinami.

Upravljavci spletnih strani bi morali sami prevzeti odgovornost za ustrezno identifikacijo uporabnikov. Način ni predpisan, zato se lahko odločijo sami. Eden enostavnejših načinov je dvostopenjsko preverjanje identitete s telefonsko številko, saj so od letos vse kartice SIM v Avstriji že registrirani skupaj z osebnim dokumentom lastnika (anonimnih predplačniških številk ni več možno kupiti). Zagrožene kazni za kršitve so do 100.000 evrov za odgovorno osebo ter do 500.000 evrov za spletno stran. Po zakonu bi morale tudi vse tuje strani imenovati pooblaščenca, ki bi bil odgovoren za komunikacijo z avstrijskimi oblastmi glede spoštovanja zakonodaje.

Nasprotniki zakona trdijo, da je v neskladju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter s sodbo evropskega sodišča o hranjenju podatkov iz leta 2016, ki prepoveduje množično hranjenje prometnih podatkov. Vlada je dejala, da bo pred sprejetjem zakona počakala na uradno odobritev Evropske komisije.