Poletel prvi brezpilotni soborec

Nad Arizono je prvič poletel XQ-58A Valkyrie, prototip brezpilotnega aviona, katerega naloga bo spremljati običajna bojna letala in sodelovati z njihovimi piloti. Podobno napravo razvija tudi Boeingova avstralska podružnica.

Brezpilotna bojna letala so doslej uporabljali pretežno za raketiranje ciljev na tleh v razmerah relativne (proti)zračne varnosti, saj se s sovražnimi lovci ali moderno protiletalsko obrambo še ne znajo spoprijemati. To se bo spremenilo, če bo uspešen program razvoja avtonomnega zračnega soborca, ki mu Američani pravijo loyal wingman. Ta princip narekuje, da naj bi vsako klasično bojno letalo s pilotom, kot sta F-35 in F-22, spremljalo nekaj pogrešljivih brezpilotnikov, ki bi osrednjemu avionu pomagali na različne načine: streljali na določene tarče, izvidovali v neznano, motili nasprotnikovo elektroniko ali se v skrajnem primeru žrtvovali, da bi "gospodar" preživel. V tem oziru radi podajo primero lovca s psi goniči.

Leta 2016 se je ameriška vladna raziskovalna ustanova Air Force Research Laboratory povezala s firmo Kratos in sprožila projekt zrakoplova XQ-58A Valkyrie, ki je v začetku meseca prvič poletel iz baze Yuma Proving Grounds v Arizoni. Devet metrov dolgo letalo doseže visoko podzvočno hitrost (okoli 0,9 macha) in naj bi imelo v končni fazi doseg kar prek 5500 kilometrov. Ima značilnosti radarsko nizko opaznih letal in bo s tem namenjeno delovanju v spopadih visoke intenzivnosti (beri: morebitnih vojnah z Rusijo in Kitajsko). Vse podrobnosti o načinu upravljanja še niso znane in gotovo tudi še ne v celoti razvite, je pa jasno, da bo strojna inteligenca morala prevzeti veliko bremena sodelovanja Valkire s človeškim letalcem. Zrakoplov je sicer trenutno sposoben delne avtonomije, zanimivo pa bo videti, kako točno ga bodo piloti v prihodnosti usmerjali.

Ker bo šlo za razmeroma potrošen kos opreme, je eden od poglavitnih ciljev tega projekta tudi nizka cena tako končnega produkta kot samega razvoja. Od sklenitve pogodbe do prvega vzleta je preteklo zgolj dve leti in pol, pri čemer so potrošili štirideset milijonov dolarjev, kar je za razvoj zrakoplova dejansko malo. Konkurenčni Boeingov program pod imenom Airpower Teaming System je na primer štirileten in s sredstvi v višini stotaka milijonov dolarjev. Vodi ga podružnica Boeing Australia in je prejšnji mesec postregel s prvo maketo letala v naravni velikosti, ki je z 11,7 metra dolžine nekaj večja od Valkire. Prvi polet načrtujejo za leto 2020.

To je zgolj eden od vidikov razvoja sodelovalne strojne inteligence v ameriški vojski ta hip. Oklepne sile na primer razvijajo sistem ATLAS (Advanced Targeting & Lethality Automated System), s katerim želijo v tanke namestiti računalniškega pomočnika - neke sorte virtualnega člana posadke - ki bi pomagal hitreje identificirati tarče in nanje namerjati orožja. Sprožilec bi še vedno moral pritiskati človek, a to ni preprečilo medijem, da ne bi spet zagnali vika in krika okrog robotov ubijalcev.