Z gensko modifikacijo napravili 40% večji tobak

Raziskovalci z Univerze Illinois so z genskim inženiringom izboljšali proces fotosinteze v tobaku in tako v laboratoriju vzgojili štirideset odstotkov večje rastline od običajnih.

Gensko spremenjene poljščine so že lep čas zelo razvpita tematika. Sprva smo jih modificirali predvsem z namenom boja proti škodljivcem, zadnje desetletje pa vse več raziskav pelje v smeri večje odpornosti na vremenske neprilike in povečanja pridelka, da bi se tako zoperstavili podnebnim spremembam in pretečemu pomanjkanju hrane. Še posebej živahno dogajanje se v tej zvezi odvija na področju izboljševanja procesa fotosinteze, s čimer želijo napraviti večje rastline, ki bodo zahtevale manj surovin za pridelavo.

Bržkone vodilna tovrstna pobuda je RIPE (Realizing Increased Photosynthetic Efficiency), mednarodno združenje znanstvenikov in inženirjev, ki denar med drugim dobiva tudi iz Fundacije Billa in Melinde Gates. V njenem okviru so na Univerzi Illinois leta 2016 napravili dvajset procentov večji tobak, zdaj pa so učinkovitost metode še podvojili. Osredotočili so se na fazo fotorespiracije, v kateri rastline izgubijo veliko energije, da se znebijo nekaterih strupenih stranskih produktov fotosinteze, kot je glikolat. S 16.000 novimi nukleotidi so znanstveniki v rastline zapisali učinkovitejši postopek izločanja glikolata, ki so ga sicer opazili v bakterijah.

Tobak je bil uporabljen zaradi enostavnosti modificiranja in hitre rasti, kar poenostavi raziskave. Zdaj so na vrsti poskusi s krompirjem, sojo, stročnicami in drugimi prehranskimi poljščinami. Ne samo, da bodo morali postopek prenesti nanje, temveč bo potrebno dokazati, da je v takšnih večjih rastlinah dejansko več za človeka uporabnih hranil. Zato gigantskega krompirja na poljih skoraj gotovo ne bomo videli vsaj še desetletje.