Rusija želi gensko spremenjeni pridelek

Rusija je sprožila ambiciozen program raziskovanja genskega inženiringa, s katerim naj bi v naslednjem desetletju za kmetijstvo razvili trideset izboljšanih vrst rastlin in živali.

Pred tremi leti je Rusija z dekretom prepovedala pridelavo gensko spremenjenih organizmov na svoji zemlji in naznanila, da želi namesto tega postati vodilna sila v izvozu ekološko pridelane hrane. Poteza je dišala po še eni utopični socialistični ideji, še bizarnejšo noto pa je dobila ob trditvah raziskovalcev z univerze Iowa State, da so Rusi tedaj hkrati sprožili tudi internetno propagandno kampanjo, podobno tisti ob ameriških volitvah, s katero so želeli med Američane zasejati dvom v njihove gensko spremenjene produkte. Po domače: med zahodnjake naj bi naselili strah pred GSO, da bi lahko prodali več svojega ekološkega pridelka.

Karkoli si že mislimo o opisanih peripetijah, pa je stric Putin sedaj obrnil ploščo, kajti Rusi so naznanili širokopotezen federalni program, težak 111 milijard rubljev (ali približno poldrugo milijardo evrov), s katerim želijo že v naslednjem letu pridobiti deseterico novih gensko spremenjenih poljščin, do leta 2027 pa še dodatnih dvajset izboljšanih vrst rastlin in živali. Ob tem uvodoma omenjena prepoved ni bila umaknjena; drobni tisk namreč pravi, da je omejena na staro sorto genskega modificiranja z prenašanjem genov med organizmi, medtem ko naj bi novi podvigi sloneli predvsem na rabi metode CRISPR, ki naj je prepoved ne bi zadevala. To je drugače kot denimo v Evropi, kjer je tudi takšen pridelek podvržen strogi zakonodaji.

Za štart naj bi se največ ukvarjali s pšenico, krompirjem, ječmenom in sladkorno peso, ki so vsi pomembni ruski izvozni proizvodi. Izboljšave naj bi se tikale običajnih teženj pri pridelavi, kot sta odpornost rastlin na škodljivce ter bogatost z minerali, a če bo Rusom raziskovanje res uspešno steklo, se gotovo lahko nadejamo tudi bolj eksotičnih eksperimentov z okusi. A iz tamkajšnjih raziskovalnih krogov že prihajajo pomisleki, da so cilji preambiciozni (predvsem za prvo fazo do leta 2020) in viri financiranja po stari navadi niso dobro definirani. A ne glede na vse bo iniciativa gotovo pomagala razvoju naprednega genskega inženiringa v Rusiji, kjer je bil doslej precej zapostavljen.