V letu 2018 izpusti ogljikovega dioksida najvišji doslej

Po stabilizaciji človeških izpustov ogljikovega dioksida v letih 2014-2016 bomo letošnje leto zaključili z najvišjimi izpusti v zgodovini in s tem presegli lanski rekord. V primerjavi z minulim letom bodo letos izpusti na svetovni ravni 2,7 odstotka višji kot lani, in sicer bodo znašali 37,1 milijarde ton. Če k temu prištejemo še vplive deforestacije in ostalih neindustrijskih dejavnosti, bodo letošnji izpusti 41,5 milijarde ton. Tako kažejo analize Global Carbon Project, katerih rezultate so objavili v Nature, Environmental Research Letters in Earth System Science Data.

Lansko povečanje je znašalo 1,6-odstotka, v treh letih pred tem pa so bili izpusti stabilni. Razlog je čedalje večja uporaba nafte in zemeljskega plina, ki jo poganja močna gospodarska rast. Medtem ko se ZDA in Evropa počasi odmikata od fosilnih goriv, sta Kitajska in Indija še vedno zelo odvisni od njih. Kljub temu se nekateri pozitivni trendi že kažejo, in sicer se cena sončnih panelov vztrajno znižuje, povečuje pa se raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pričakovati je, da bodo izpusti ogljikovega dioksida rasli tudi v letu 2019. Povečevanje izpustov ogljikovega dioksida upočasnjuje napredek pri izpolnjevanju ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma. Da bi jih dosegli, bi morali izpusti začeli upadati že v letu 2020, in to konkretno.

Rezultate so ta teden predstavili na kongresu v poljskih Katovicah, kjer bo še prihodnji teden potekalo usklajevanje glede ukrepov, ki so potrebni za dosego ciljev iz pariškega sporazuma. Znanstveniki pa so ob tem poudarili, da imamo tudi razloge za optimizem. Gospodarstvo postaja čedalje učinkovitejše, saj je gospodarska rast višja od rasti izpustov. Devetnajst držav (tudi Slovenija) je celo zmanjšalo izpuste ob gospodarski rasti. Glavni problem sta Kitajska in Indija. Na Kitajsko odpade skoraj polovica vse rasti. Letos so se emisije tam povečale za slabih pet odstotkov. V Indiji se pravi bum šele začenja, saj so zaradi povečane uporabe premoga izpusti letos porasli za dobrih sedem odstotkov. Toda prehod na čistejše vire energije se dogaja. Cena električne energije iz sončnih celic je v zadnjem desetletju upadla za 80 odstotkov, v nekaterih državah pa je že cenejša od plina - na primer v Maroku, Mehiki, Čilu in Egiptu. Da pa bi obnovljivi viri v celoti nadomestili klasične, bo treba rešiti problem njihove stalnosti. Instalacije baterij, kot je Teslina v Avstraliji, so en način. Drugi pomemben izziv so električna vozila. Do leta 2040 naj bi jih bilo že 253 milijonov, ocenjuje OPEC. Trenutno je na svetu v uporabi okrog 1,2 milijarde avtomobilov.