ECHR: Velika Britanija kršila človekove pravice s širokim prestrezanjem telekomunikacij

Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) je danes v velikem senatu razsodilo, da je britanska tajna služba GCHQ s širokim prestrezanjem telekomunikacij kršila človekove pravice. Množično zbiranje podatkov je bilo nezakonito in v nasprotju s pravico do zasebnosti. Deljenje relevantnih zbranih podatkov s tujimi agencijami pa ni bilo nezakonito, so še odločili.

Odločitev pred velikim senatom je bila sklepna faza postopka, ki so ga leta 2013 začeli v neprofitni organizaciji Big Brother Watch. Skupaj s somišljeniki so po Snowdnovem odkritju o množičnem prisluškovanju vložili tožbo zoper državo. ECHR je večidel potrdilo odločitev na prvi stopnji iz leta 2018, s katero pa tožniki niso bili zadovoljni, zato se je primer preselil pred veliki senat.

Prestrezanje podatkov je bilo problematično zaradi treh napak. Prvič, odobrila ga je vlada in ne od izvršne oblasti neodvisno telo. Drugič, vnaprej ni bilo jasno določeno, katere ključne besede bodo odločilne za prestrezanje oziroma kako se bo določalo, kaj se spremlja. In tretjič, zbrani podatki o posamezniku, ki omogočajo enolično identifikacijo, so se zbirali in povezovali brez vsakršne (interne) odobritve. Poenostavljeno povedano to pomeni, da je vlada sama odobrila, da se bo prisluškovalo vsepovprek, tako zbrani podatki o posameznikih pa so se skladiščili brez jasnih pravil.

Sodišče meni, da je tovrstno prestrezanje telekomunikacij zaradi nevarnosti zlorab treba urediti z varovalkami na vseh koncih. Na vsaki stopnji postopka je treba oceniti, ali je zbiranje podatkov potrebno in upravičeno, kateri ukrepi so sorazmerni ter pridobiti dovoljenje neodvisnega organa za zbiranje podatkov. Zbiranje podatkov mora biti nadzorovano.

ECHR je soglasno odločilo, da gre pri prestrezanju podatkov za kršitve 8. in 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Glede deljenja in pridobivanja podatkov od tujih obveščevalnih služb so sodniki z 12 glasovi proti 5 odločili, da ne gre za kršitvi omenjenih členov. V ločenih mnenjih so nekateri sodniki izpostavili, da je sodba preblaga in da je odprla možnost elektronskega Velikega brata v Evropi, drugi pa so nasprotovali odločitvi, da je deljenje podatkov s tujimi agencijami zakonito.

Primer se je nanašal na prestrezanje podatkov po pretekli zakonodaji iz leta 2000 (Regulation of Investigatory Powers Act (RIPA)), ki jo je leta 2016 nadomestil zakon Investigatory Powers Act (IPA). Tudi zaradi novega zakona poteka sodni spor pred britanskimi sodišči, ki pa je bil zadržan do odločitve v današnjem primeru. Sedaj se bo postopek lahko nadaljeval.