Vrnite nam planet Pluton!

Ko so leta 2006 Plutonu odvzeli status planeta in ga uvrstili v novo skupino pritlikavih planetov, so nekateri to vzeli zelo osebno. Toda Mednarodna astronomska zveza (IAU) je bila neomajna, saj Pluton ni izpolnjeval treh pogojev nove definicije planeta. Sedaj pa so znanstveniki s floridske univerze v Orlandu ponovno načeli to temo, ko trdijo, da mora Pluton spet postati planet.

Po veljavni definiciji je planet telo, ki v stabilni orbiti kroži okrog Sonca, je zaradi lastne gravitacije zavzelo sferično obliko (je v hidrostatičnem ravnovesju) in ki je s svojo gravitacij počistilo okoliško orbito. Slednja točka, ki je Pluton ne izpolnjuje, pomeni, da je v svoji orbiti planet gravitacijsko dominanten in da so vsa znatna telesa v orbiti okrog njega. Če tega pogoja ne bi postavili, bi bil Pluton še vedno planet, poleg njega pa še kup drugih teles v Osončju. Cerera v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom ter Haumea, Makemake in Erida onstran Neptuna bi prav tako postali planeti.

In ko se je zdelo, da so se ljudje končno navadili, da so jim Pluton vzeli, so na univerzi v Orlandu objavili rezultate novih raziskav, s katerimi želijo Plutonu vrniti status planeta. Pri tem ne gre za kakšne nove informacije o sami orbiti ali velikosti Plutona. New Horizons je pred tremi leto dokončno ugotovil, da ima Pluton premer 2370 kilometrov, kar je malenkost več od Eride. Da je Plutonova orbita precej ekscentrična in da nanjo pomembno vpliva Neptun, tudi ni več nobena skrivnost. Zakaj torej znanstveniki sedaj trdijo, da je Pluton vendarle planet?

Vodja raziskave Philip Metzger pojasnjuje, da so pregledali več kot 200 let astronomske literature in da so le enkrat (v letu 1802) našli trditev, da je moral planet počistiti svojo okolico. To pomeni, da IAU v svoji definiciji zahteva nekaj, česar v svojem raziskovalnem delu ne uporablja nihče. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za nepomembno semantiko, se je od leta 2006 nekaj vendarle spremenilo. Dobili smo eksoplanete, saj so astronomi sedaj sposobni videti planete, ki krožijo izven Osončja. Obstoj prvega so sicer potrdili že leta 1992, a šele v zadnjem desetletju jih rutinsko odkrivamo, tako da jih sedaj poznamo več kot tri tisoč. Zato je sedaj situacija nekoliko nenavadna - v Osončju veljajo zelo strogi pogoji, kaj je planet, medtem ko za eksoplanete često ne moremo preveriti, ali so počistili orbito ali ne, pa jih vseeno imenujemo planeti. Soavtor študije Kirby Runyon dodaja, da pregled literature nedvomno dokazuje, da se nikoli v zgodovini kot bistvena ločnica med planetom in asteroidom ni uporabljal pogoj počiščenja orbite, zaradi česar je utemeljitev odločitve iz leta 2006 napačna.

Zaradi tega Metzger predlaga, da postane definicija planeta preprosto velikost. Če je telo dovolj veliko, da je postalo okroglo, torej okrog 2000 kilometrov premeru, naj bo planet. S tem se izognemo težavnemu določevanju, ali je nek oddaljen planet počistil svojo orbito, hkrati pa rešimo tudi problem planetov, ki ne krožijo okrog nobene zvezde, temveč krožijo kar okrog središča galaksije.