V živo: Izstrelitev sonde Parker proti Soncu preložena na jutri dopoldne

Na spletnem kanalu NASE smo lahko danes v živo spremljali prenos izstrelitve sonde Parker (Parker Solar Probe), ki naj bi bila v vesolje poletela ob 9.57 po slovenskem času. Ob zadnjem preverjanju pripravljenosti so naleteli na nekaj težav, zato je izstrelitev obstala na T-00:04:00 in bila začasno preložena. Današnje okno za izstrelitev je trajalo približno eno uro in ker v tem času niso uspeli odpraviti napake, bodo ponovno poizkusili jutri ob 9.30 po slovenskem času. Izstrelitev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu na kanalu NASA.

Na raketi Delta IV Heavy bo Parker začel potovanje proti Soncu, ki se mu bo približal na šest milijonov kilometrov (ali 0,04 astronomske enote). Gre za najbolj ambiciozno misijo na Sonce, saj se mu bo Parker približal bolj kot katerokoli plovilo doslej (dosedanji rekord Helios). Plovilo, ki se imenuje po ameriškem astrofiziku, ki je prvi predvidel Sončev veter in obliko magnetnega polja v Sončevem sistemu, bo raziskovalo elektromagnetna polja v bližini Sonca, Sončev veter in korono. Plovilo se bo na zunanji strani segrelo do 1400 °C, kar zahvaljujoč ščitu iz ogljikovega kompozitnega materiala ne bo težava. Poltretji meter debela izolacija bo poskrbela, da bo notranjost ostala hladnejša. Ob približanju Soncu bo Parker letel s 700.000 kilometri na uro, kar bo tudi najhitrejše človeške plovilo v zgodovini.

Najbolj zanimiv del poleta je za laike gotovo trajektorija, saj je proti Soncu zelo težko kaj poslati. Vse stvari na Zemlji imajo visoko orbitalno hitrost, zaradi česar krožijo okrog Sonca (kakor Zemlja) in ne morejo pasti nanj. Poljudno so ta problem ponazorili na minutephysics. Parker bo zato zaviral z Venerenim gravitacijskim poljem.

Raziskave Sonca so pomembne iz več razlogov. Po eni strani je Sonce edina zvezda, ki jo lahko pogledamo od blizu. Po drugi strani pa je razumevanje Sončevega vetra in koronarnih izbruhov zelo pomembno, ker bi lahko bila visoka aktivnost dobesedno pogubna moderno življenje. Izjemno močna nevihta na Soncu leta 1859 je povzročila izbruh, ki je zadel Zemljino magnetosfero. To je povzročilo velik izpad delovanja telegrafov. Današnji svet je neprimerno bolj odvisen od elektronike, zato bi bil takšen udarec bistveno hujši. Podobna nevihta leta 2012 nas je k sreči zgrešila.