Zadnji dnevi Keplerjevega teleskopa

Nasin opazovalni laboratorij, zaslužen za odkritje 70 % vseh zunajosončnih oz. exoplanetov, ki jih poznamo, bo zaradi pomanjkanja energije počasi zaključil svojo misijo.

Ta je bila v vseh pogledih zelo uspešna. Teleskop je svojo pot začel leta 2009, njegov namen pa je bil poiskati zemlji podobne planete v galaksiji Rimske ceste. To počne s pomočjo spremljanja majhnih svetlobnih lukenj, ki jih povzroči planet, potem ko prekriža vidno polje med zvezdo in teleskopom. Za zdaj poznamo 3750 zunajosončnih planetov, kakih 2000, ki jih je Kepler odkril v zadnjih letih, pa znanstveniki še proučujejo ali dejansko ustrezajo definiciji. Obenem zdaj vemo, da okoli približno petine zvezd, podobnih našemu soncu, kroži tudi planet podoben zemlji, ki bi teoretično lahko imel pogoje za nastanek življenja.

Misija, ki je Naso stala 600 milijonov dolarjev in je bila sprva zamišljena za 3 in pol leta, se zdaj bliža koncu. Keplerju sta namreč že pred petimi leti odpovedali dve od štirih reakcijskih koles - gre za naprave, ki s pomočjo vrtilne količine popravljajo smer plovila - posledično je postal skorajda nevodljiv. Njegove baterije so malone prazne, zato so ga znanstveniki spravili v stanje hibernacije, da bi v začetku prihodnjega meseca preko mreže radijskih teleskopov, imenovane Deep Space Network, lahko domov poslal še zadnjo zalogo zbranih podatkov.