V ZDA neopazno potrdili nov zakon o čezmejnem dostopu do podatkov o uporabnikih

V petek je ameriški predsednik Trump podpisal sveženj zakonov, med katerimi je tudi CLOUD Act. Gre za skupino ukrepov, ki urejajo regulacijo interneta in dostop do podatkov, in so skriti v obsežnem zakonu o izvrševanju proračuna. Z njimi si želijo ZDA zagotoviti lažji dostop do podatkov, ki jih imajo ponudniki storitev shranjene izven ZDA.

Več kot 2200 strani dolg paket zakonodaje, ki ga je podpisal predsednik Trump, v glavnem ureja zvezni proračun, da se ne bo ponovila ustavitev delovanja zveznih služb, a ima priključenih še nekaj zakonov kot CLOUD Act, je predstavniški dom potrdil v četrtek z 256 glasovi za in 167 proti. Ob tem je Jim McGovern, ki predstavlja Massachusetts in je član odbora za predpise, spomnil, da so besedilo zakonov (vseh 2232 strani) dobili šele v sredo zvečer, glasovanje pa je potekalo prihodnje jutro. Čeprav naj bi šlo le za finančne zakone, se je med njimi potihoma znašel tudi CLOUD Act. S tem so preprečili, da bi se o tem zakonu ločeno in poglobljeno razpravljalo na pristojnih odborih in kasneje pred celotnim senatom. Zakon sedaj velja.

CLOUD Act poenostavlja dostop do podatkov v različnih državah tako za ameriško policijo kakor tuje organe. Ameriški organi pregona imajo izrecno dovoljenje za dostop do komunikacij in ostalih elektronskih podatkov oseb, ne glede na njihovo prebivališče in fizično lokacijo podatkov. Četudi jih imajo ameriška podjetja shranjene v tujini, jih bodo organi pregona lahko dobili, ne glede na določbe zakonodaje lokalne družbe. Prav tako zakonodaja dovoljuje sklepanje dogovorov, po katerih bi imeli tuji organi pregona neoviran dostop do podatkov na ameriških strežnikih ne glede na ameriško zakonodajo. Nov zakon je neposredni odgovor na primer pred vrhovnim sodiščem, kjer Microsoft zatrjuje, da ni obvezan izročiti podatkov, ki niso v ZDA.

Številni varuhi zasebnosti, med njimi EFF in ACLU, opozarjajo, da nov zakon premočno posega v pravico do zasebnosti in daje organom pregona preveč pravic. Multinacionalke, med njimi Google, Facebook, Microsoft in Apple, zakon zagovarjajo.

Kako se (ne)bodo na sprejem tega zakona v zvezi z ureditvijo Privacy Shield odzvali evropski informacijski pooblaščenci pa bomo videli v kratkem.