Uberjev samovozeč program caplja za konkurenco

Zadnja nesreča samovozečih avtomobilov, v kateri je Uberjevo vozilo s tragičnimi posledicami povozilo peško, ki je nepravilno, a na skoraj prazni cesti prečkala cestišče, je vzpodbudila številne razprave o zanesljivosti te tehnologije. Posnetek z Uberjeve kamere, ki ga je objavila policija, nazorno prikaže, da vozilo pred trčenjem sploh ni reagiralo. Senzorji peške pred trkom sploh niso zaznali, zato vozilo ni niti začelo zavirati ali spreminjati smeri vožnje. Nekoliko nenavadno je, da je posnetek precej temnejši od neodvisnega posnetka na isti cesti ob enaki uri, a to niti ni tako pomembno. Samovozeči avtomobili ne gledajo kakor ljudje in bi morali s svojimi senzorji (lidar, IR ipd.) v takšnih pogojih peško zaznati bistveno prej.

Preiskava še ni končana, zato ne moremo s prstom kazati na krivca za nesrečo v pravnem smislu, a posledice za Uber in celotno branžo samovozečih avtomobilov bodo. Morda človeški voznik v takih razmerah ne bi mogel preprečiti trčenja, toda od avtonomnih vozil pričakujemo več varnosti, ne enako. V konkretnem primeru je šlo za precej učbeniško situacijo, ki bi jo vozilo z delujočim lidarjem moralo pravočasno rešiti. Ugotoviti bo torej treba - ne glede na rezultate policijske preiskave - kaj je zatajilo pri Uberjevem volvu.

The New York Times je pridobil interne podatke iz Uberja, ki kažejo, da je njihov program samovozečih avtomobilov v resnici precej za konkurenco, o čemer se je šušljalo že pred nesrečo. Googlova (oziroma sedaj Waymova) vozila prevozijo povprečno 9000 kilometrov, preden mora posredovati voznik in prevzeti nadzor. Pri Uberju je trenutno ta številka pod 20 kilometrov. Povedno je tudi, da Uber testira v glavnem v Arizoni, kjer so pravila precej bolj ohlapna kakor v Kaliforniji (tudi ostala podjetja seveda testirajo tudi v Arizoni). V Arizoni podjetju ni treba razkrivati, kakšne rezultate dosegajo njegova vozila in v koliko problematičnih situacij so se zapletla. Toda celoten Uberjev program trenutno precej zaostaja v zanesljivosti za konkurenco, kar poizkušajo nadoknaditi s hitenjem, ugotavlja NYT.