Kako je 50 milijonov psiholoških profilov vplivalo na volitve

Ne zgolj samo v internetnih krogih temveč tudi širše zadnje dni odmeva afera Cambridge Analytica, ki kaže, kako enostavno je v moderni dobi družbenih omrežij zbirati podatke o več milijonih ljudi za izdelavo njihovih psiholoških profilov, s čimer je mogoče vplivati na izide volitev in referendumov. V središču tokratnega viharja sta Facebook in podjetje Cambridge Analytica.

Cambridge Analytica je na Facebooku leta 2014 zbrala podatke o več kot 50 milijonih uporabnikov. Facebook trdi, da ni šlo za noben vdor, temveč za početje, za katerega so uporabniki dali dovoljenje. Dejansko je Cambridge Analytica uporabila aplikacijo, ki je uporabnikom ponujala izdelavo psihološkega profila, v zameno pa je za zahtevala dostop do njihovega profila in profila prijateljev. Tako so lahko od 260.000 uporabnikov, ki so aplikacijo uporabili, pridobili podatke o več kot 50 milijonih uporabnikov. Facebook je sicer od tedaj spremenil sistem tako, da aplikacije ne morejo več dostopati do podatkov o prijateljih, ki jih načeloma iz nekega profila lahko vidimo.

Toda celotna zgodba je še bistveno daljša, zapletenejša in tudi bolj zlovešča. Podjetje Cambridge Analytica je povezano tako z manipulacijami javnega mnenja, ki so pripomogle k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriška predsednika, kakor tudi z odločilnim vplivom na izid britanskega glasovanja o izstopu iz EU. The Guardian v izčrpnem raziskovalnem članku opisuje zgodbo mladega hekerja Christopherja Wylieja iz Kanade, ki je delal tako za britansko politiko kakor za Steva Bannona, ki ga poznamo kot nekdanjega svetovalca Donalda Trumpa. Podatke pa je pomagal pridobiti Aleksandr Kogan, ki je delal za Univerzo Cambridge, a je bil habilitiran in zaposlen tudi sanktpeterburški univerzi. Kogan je Facebooku po poizvedbah dejal, da podatke zbira za znanstvene raziskave, a to početje ni imelo nič skupnega z njegovim raziskovalnim delom - namesto tega jih je prodal Cambridge Analytici (podjetje ni povezano z istoimensko univerzo).

Facebook je leta 2015 ugotovil, da je nekaj narobe, a ni ukrepal. Od Kogana je zgolj zahteval, da podatke izbriše, kar je ta potrdil, a šele ko jih je predal dalje. Facebook ni preverjal, kaj se je zgodilo s podatki. Cambridge Analytica sta ustanovila Steve Bannon in Alexander Nix, financiral pa ga je razvpiti milijarder Robert Mercer. Podjetje se ukvarja z "informacijskim vojskovanjem", torej s pridobivanjem, obdelavo in uporabo podatkov za doseganje želenih ciljev na glasovanjih.

Kogan in Cambridge Analytica zanikata kakršnekoli nepravilnosti. Facebook prav tako trdi, da ni šlo za vdor. Medtem v Veliki Britaniji in ZDA že potekajo preiskave.