GPS je star 40 let

Pred natanko 40 leti so z izstrelišča Vandenberg v Kaliforniji v orbito poslali satelit OSP 5111, ki se imenuje tudi Navstar 1. Satelit, ki je svojo življenjsko pot sklenil davnega leta 1985, predstavlja začetek globalnega navigacijskega sistema. Do danes se je spremenilo precej stvari in ena izmed glavnih sprememb zaradi satelitov je GPS, ki je skupaj z razmahom prenosne elektronike poskrbel, da le še redko odpiramo papirne zemljevide. Naša elektronika vsak trenutek z metrsko natančnostjo ve, kje se nahajamo.

GPS ni bil prvi satelitski navigacijski sistem. Transit (NAVSAT ali NNSS) je začel delovati 1960 in je služil v glavnem ameriškim vojaškim podmornicam, čeprav so ga uporabljali tudi kartografi in geodeti. V celoti je zaživel leta 1964 kot vojaški servis, tri leta pozneje pa je dobil tudi civilni del. Transit je deloval do leta 1996, njegova natančnost pa je bila od 15 do 5000 metrov. Ker je bil sistem še vedno preokoren za vsakdanjo rabo, saj en vojak ni mogel sam nesti sprejemnika, je ameriška vojska leta 1973 začel razvijati boljšega naslednika. Pet let pozneje je poletel Navstar 1, ki je začel dobo GPS-a.

Spet je bil sprva namenjen le vojski, na satelitih pa so bili celo senzorji za zaznavanje jedrskih eksplozij. GPS so lahko začeli civilisti uporabljati leta 1983, a je bil za civilno rabo signal moten, da natančnost ni bila previsoka. Leta 1995 je GPS postal polno operativen, saj je imel 24 delujočih satelitov in rezerve v orbiti. Leta 2000 je tudi civilna raba postala nemotena, saj so Američani nehali pošiljati maskiran signal.

Danes GPS ni več edini, saj so države ugotovile, da se ni ravno modro zanašati na ZDA, ko gre za strateške interese. EU gradi Galileo, Rusija ima GLONASS, Kitajci imajo Beidou (ki bo polno delujoč leta 2020). Poleg teh obstajajo še regionalni sistemi, denimo japonski QZSS in indijski NAVIC.