Iskanje odgovornih za velik napad DDoS na nizozemske banke

Prejšnji konec tedna so se začeli napadi na nizozemske banke, ki so vrhunec dosegli v torek. Začetek napadov nenavadno sovpada z objavami nizozemskih medijev, kako so nizozemski obveščevalci vdrli v bazo ruskih državnih hekerje, spremljali njihove aktivnosti in Američane opozorili na vmešavanje v volitve. Sum je zato takoj padel na Ruse, ki so jih obtoževale tudi analize dogajanja. Toda v resnici še vedno ni jasno, kdo stoji za napadi.

Napadi so prizadeli velike nizozemske banke ABN Amro, ING in Rabobank. Z botnetom Zbot so jih napadalci prek domnevno ruskih strežnikov zasuli z zahtevki (napad DDoS), zaradi česar so bančni strežniki postali neodzivni. Krajši čas je bila neodzivna tudi spletna stran nizozemskega davčnega urada. V torek je zaradi napadov krajši čas počival tudi plačilni sistem iDeal. Večinoma so bile bančne storitve nedosegljive zgolj krajši čas, tako da hujših vplivov na komitente in gospodarstvo napad ni imel.

Zdi pa se, da napada ni mogoče pripisati Rusom. Čeprav so nizozemski mediji poročali, da je slovaški ESET napad izsledil do ruskih strežnikov, je ESET kasneje to vest zanikal in poročanje označil kot nesporazum. Napadi so se umirili v sredo, vse banke po poudarjajo, da varnostnih posledic ni bilo, le storitve so bile krajši čas nedosegljive.