Hekerji iz ruske centralne banke ukradli dve milijardi rubljev

Matej Huš

3. dec 2016 ob 10:30:53

S hekerskim napadom je iz ruske centralne banke izpuhtelo za dve milijardi rubljev (29 milijonov evrov) vlog, ki jih imajo pri njej ruske komercialne banke. Napadalci naj bi bili poizkušali izmakniti kar pet milijard rubljev, a so dogajanje vmes opazili in transakcije prekinili. Tiskovna predstavnica banke Ekaterina Glebova je vdor potrdila in dodala, da že pripravljajo nove varnostne ukrepe, ni pa mogla natančno povedati, kdaj točno se je napad zgodil. Podrobnosti o napadu še niso znane.

Ob teh vesteh se seveda takoj spomnimo na napad na bangladeško centralno banko oziroma njen račun v New Yorku, od koder so letos februarja ukradli 81 milijonov dolarjev. Večine denarja še niso povrnili, vdor pa naj bi bil mogoč, ker so napadalci pridobili bangladeške prijavne podatke za sistem SWIFT. To je le največji izmed podobnih napadov. Lani so hekerji napadli vloge ekvadorske banke Banco del Austro pri Wells Fargu, medtem ko napad na eno vietnamsko banko dva meseca pozneje ni bil uspešen.

Razkritje vdora v rusko centralno banko časovno sovpada z ruskimi pritožbami, da naj bi tuje sile pripravljale vdor na njihov finančni sistem. Včeraj je namreč ruska tajna služba FSB sporočila, da so razkrinkali načrt, kako bi z nizozemskih strežnikov ta ponedeljek (5.12.) napadli ruske banke. Napad bi bil tako tehničen kakor medijski (SMS in objave na družabnih omrežjih, ki bi podpihovale strahove o zlomu finančnega sistema). Rusija ni imenovala države, ki naj bi to pripravljala, dejala je le, da gre za strežnike na Nizozemskem, ki jih upravlja ukrajinsko podjetje za internetno gostovanje BlazingFast.

Velesile si sicer redno izmenjujejo pritožbe, da so tarča napadov druga druge. Nazadnje so Američani Rusijo obtožili, da je z vdiranjem poizkušala vplivati na potek ameriških predsedniških volitev, in dejali, da se bodo na to odzvali. V vmesnem času se je zgodilo kar nekaj napadov na ruske inštitucije (ukrajinski hekerji so na primer razgalili e-pošto svetovalca v Kremlju Vladislava Surkova, napadeni pa naj bi bili tudi Sberbank in ALfa Bank), a izvor napadov seveda ni znan.