Daljše šolanje pozitivno vpliva na zdravje

Raziskovalci z Univerze v Bristolu in Univerze v Bathu so pokazali, da daljše šolanje pozitivno vpliva na zdravje v kasnejšem življenju. Doslej so številne raziskave neizpodbitno dokazovale korelacijo med višjo izobrazbo ter bogatejšim in bolj zdravim življenjem v nadaljevanju. Toda precej teže je bilo to korelacijo prevesti v vzročno zvezo. Morda šolanje izboljša zdravje in omogoči zaslužke v nadaljevanju, morda pa se bolj zdravi otroci dlje šolajo ali pa kakšen tretji dejavnik (npr. socialni položaj družine) poskrbi za daljše šolanje in bolj zdravo življenje. Raziskovalci so z analizo podatkov, za katere je poskrbel kar eksperiment britanskega ministrstva za šolstvo leta 1972, dokazali, da je daljše šolanje vzrok za bolj zdravo življenje. Rezultati so objavljeni v Nature Human Behaviour.

Septembra 1972 je britanska vlada podaljšala obvezno izobraževanje za eno leto, in sicer je odtlej trajalo do 16. leta. Z vidika raziskav je to čudovito, saj obstajata dve veliki generaciji, ki sta le leto vsaksebi in sta si zelo podobni, a sta se v povprečju šolali različno dolgo. Raziskovalci so analizirali 20.000 ljudi, ki so bili v prvi ali drugi generaciji, torej so danes stari 61 let. Ugotovili so, da je generacija, ki je hodila v šolo dlje, izkusila manj primerov visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni, kapi, infarkta, da so manj kadili itd. Tudi ko so rezultate korigirali glede na (eno leto) različno starost, je razlika obstala. Najbolj očitna razlika je bila v demografski podskupini, ki bi šolanje verjetno zapustila pri 15 letih, a ga je nato pri 16. Kdor je imel namen šolanje nadaljevati, je seveda bistveno manj občutil to spremembo. Nasprotno, ko so na podoben način primerjali dve drugi generaciji, ki sta se šolali enako dolgo in ju sprememba zakona ni razdelila, pa statistično pomembnih razlik niso našli.

To seveda ni prva študija, ki bi nakazovala na pozitivne vplive šolanja, niti zadnja. Je pa nov kamenček v mozaiku, ki se sestavlja v pričakovano podobo. Četudi vsi v kasnejšem življenju ne potrebujejo Prousta, integralov in neujemalnih prilastkov, se šolanje splača.