Igranje iger škoduje možganom

Ali igranje nasilnih in akcijskih iger ljudi dela agresivne, je žgoča in nerazrešena dilema, saj raziskave ne dajejo enotnih izsledkov, ljudi pa imajo o tej temi prav tako zelo odločna mnenja. Raziskovalci z Univerze v Montrealu pa so raziskovali, kako igranje akcijskih iger vpliva na same možgane. Ugotovili so, da imajo igralci tovrstnih iger manj sive možganovine, kar je korelirano s tveganjem za razvoj depresije, shizofrenije, posttravmatske stresne motnje, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni. Najbolj prizadeta področje je hipokampus. To je prva študija, ki je pokazala na negativne posledice igranja iger na strukturo možganov.

Igranje iger v nekaterih primerih priporočajo tudi psihiatri, ker ima igranje iger pozitiven vpliv na kratkoročni spomin in osredotočenost na vizualne dražljaje. Toda rezultati zadnje študije kažejo, da so te prednosti na račun povečanega tveganja za atrofijo hipokampusa. V raziskavi so najprej primerjali možgane rednih igralcev iger z ljudmi, ki iger ne igrajo, in opazili razlike v količini sive možganovine. Na podlagi teh rezultatov so izvedli še obsežnejšo štiriletno longitudinalno študijo, ki je potrdila vzročno zvezo.

Izkazalo se je, da igranje iger intenzivno stimulira del bazalnih ganglijev namesto hipokampusa, zaradi česar slednji opeša. Ko so ljudje v preizkusu igrali akcijske igre, je njihov hipokampus počival, medtem ko je bil pri igranju 3D strategij zelo aktiven. Že 90 ur igranja iger, kot so Call of Duty, Killzone, Medal of Honour ali Borderlands 2, je bilo dovolj, da je bila izguba sive možganovine statistično opazna.

To seveda ne pomeni, da igranje iger povzroča depresijo (niti ne pomeni, da je ne). Andrew Przybylski z Univerze v Oxfordu je poudaril, da samo zato, ker igranje iger zmanjša sivo možganovino, katere količina je korelirana z nekaterimi boleznimi, še ne pomeni, da igre povzročajo te bolezni. Tudi avtorji raziskave dodajajo, da je potrebna še daljša longitudinalna študija za razjasnitev. Dejstvo pa je, da igranje iger vpliva na možgane, kar je še posebej pomembno pri otrocih, ki se jim možgani še oblikujejo.