Prvi primati po poti ovce Dolly

Kmalu bo petnajst let, odkar je umrla najslavnejša ovca na svetu. Dolly je zaslovela, ker je bil to prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice. Prvaki (primati), kamor sodimo tudi ljudje, pa so bili trši oreh, saj jih doslej znanstvenikom ni uspelo klonirati po enakem postopku kakor Dolly (opica Tetra je prvi klonirani primat, a na drugačen način). Kitajski raziskovalci so te težave premagali in klonirali dve opici, pišejo v novi številki Cell. Opici sta se rodili pred sedmimi tedni in sta za zdaj zdravi ter se normalno razvijata.

Klonirali so opici vrste dolgorepi makak (Macaca fascicularis) ter ju poimenovali Zhong Zhong in Hua Hua. Uporabili so metodo SCNT, pri kateri somatsko celico (to so običajne celice v telesu) vstavijo v jajčno celico, ki ji poprej odstranijo jedro. Somatska celica preprogramira jajčno celico darovalca. Ko jo z električnim šokom vzpodbudijo k deljenju, se začne razvoj novega živega bitja, ki pa ima le enega darovalca genetskega materiala. Postopek, ki teoretično omogoča tudi kloniranje ljudi, je težaven in ima pri višje razvitih živalih nizko uspešnost. Večina organizmov odmre, preden se razvijejo do česarkoli osebku podobnega. Vseeno je ta metoda obetavnejša od tiste, s katero je nastala Tetra, ker je prilagodljivejša.

Kitajski raziskovalci so povedali, da so najprej poizkušali z genetskim materialom iz odraslih opic. Tako so pripravili 192 zarodkov, od tega so jih 181 vsadili v 42 nadomestnih mater in pridelali 22 uspešno brejih opic. Samo dve opici sta se skotili živi, obe sta kmalu po rojstvu umrli. Naslednji poizkus je bil DNK iz celic zarodkov, kjer so bili uspešnejši. Ustvarili so 109 zarodkov, 79 so jih vsadili v 21 mater, šest jih je uspešno povrglo, dve opici sta se skotili živi. Klonirali torej niso odrasle opice, temveč zarodek normalno spočete opice. Na poti je še šest kloniranih opic, ki se še morajo skotiti.

Kloniranje primatov je kontroverzno početje, ki se mu na Zahodu odrekajo. Obstajajo bojazni, da gre za predstopnjo na poti h kloniranju človeka, kar je v več državah prepovedano. Četudi se odrečemo kloniranju človeka, za kar Kitajci pravijo, da tehničnih razlogov ni, so klonirane opice sila uporabne. Če tehniko kloniranja združimo z manipulacijo genov, recimo CRISPR, lahko pridelujemo opice s točno določenimi genskimi defekti, denimo Parkinsonovo boleznijo. To je zelo uporabno za raziskave istih bolezni pri ljudeh. Četudi jih nič ne pohabimo, so klonirane živali dragocene za poizkuse, saj lahko zaradi genske identičnosti zanesljiveje določimo, kaj so vplivi preiskovanih spremenljivk; konec koncev potrebujemo manj živali.