Kaj bo prinesel 5G

O prihajajoči generaciji mobilnih povezav in preizkušanju tehnologij beremo čedalje pogosteje, a v resnici si 5G vsak proizvajalec trenutno predstavlja po svoje, saj enotnega standarda še ni. Dobiti ga imamo novembra, ko bo Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) po vsej verjetnosti potrdila osnutek tehničnih zahtev za IMT-2020, ki so ga predstavili ta teden. V njem so zapisane tehnične zahteve, ki jih morajo omrežja 5G izpolnjevati. Ko bodo tehnične zahteve znane, sledi dejanska praktična implementacija standarda.

Bazne postaje (posamezne celice) za 5G bodo morale podpirati skupno hitrost 20/10 Gb/s, ki se bo razdelila med vse povezane naprave. Na kvadratni kilometer bodo morale podpirati milijon povezanih naprav, kar ni tako veliko, kot se sliši. 5G namreč prihaja z mislijo na internet povezanih naprav, kar bo število povezav drastično povečalo. Preklapljanje med baznimi postajami pri premikanju bo moralo potekati brez zakasnitev in izpadov, in to pri hitrostih od 0 do 500 kilometrov na uro - 5G bo delal tudi na hitrih vlakih. Maksimalna zakasnitev omrežja je določena 4 milisekunde (LTE trenutno 20 ms), na voljo pa bo tudi hitra verzija z zakasnitvijo ene milisekunde. Skupno pričakujemo spektralno učinkovitost 30 bit/Hz v smeri proti uporabniku in 15 bit/Hz v obratni smeri.

V naslednjem letu pričakujemo razvoj in standardizacijo tehnologije, ki bo dosegala navedene zahteve, ter ustrezno regulacijo. Komercialno uporabo 5G bomo videli po letu 2019. Testiranja pa seveda že potekajo.