Primer Wells Fargo: prevara vas lahko tudi lastna banka
Matej Huš
9. sep 2016 ob 21:23:29
Ameriško banko Wells Fargo pretresa nenavaden škandal, zaradi katerega si je banka nakopala skoraj 200 milijonov dolarjev kazni, krivdno pa so odpustili tudi dobrih pet tisoč zaposlenih. Več let so namreč zaposleni goljufali stranke banke in jim odpirali nepotrebne račune in naročevali nezahtevane storitve, s čimer so komitente oškodovali za 2,6 milijona dolarjev. Čeprav se primer bere kot znanstvena fantastika ali klasična nigerijska internetna prevara, gre za resnično početje ugledne kalifornijske banke.
Wells Fargo je tipična zahodna banka, ki prodaja paleto finančnih storitev in svoje stranke na okencih tudi redno sprašuje, če bi morebiti želeli še kakšno kreditno kartico, varčevalni račun ali posojilo. Banka je svoje zaposlene ocenjevala in nagrajevala glede na število sklenjenih poslov, zaradi česar so bili ti pod pritiskom, naj odprejo čim več računov.
In so jih. Od leta 2011 do danes so zaposleni odprli poldrugi milijon bančnih računov v imenu strank, ne da bi te zanje vedele, in v njihovem imenu naročili dobrega pol milijona kreditnih kartic. Za primerjavo: Wells Fargo ima 40 milijonov komitentov. Večino teh računov in kartic so zaprli ali preklicali kmalu po odprtju, na njih pa so izvedli minimalno število transakcij, da jih je banka štela kot prodano storitev. Tuintam je kdo opazil, da mu je banka zaračunala kakšno nepojasnjeno provizijo, večina pa na te malenkosti ni bila pozorna. V povprečju so posameznega komitenta oškodovali za 25 dolarjev, kar se v petih letih res ne pozna. Skupno pa je banka tako zaračunala 2,6 milijona dolarjev provizij. Cilj zaposlenih namreč ni bil zaračunavanje provizij in kraja denarja komitentom, temveč prikaz čim večjega števila sklenjenih poslov, da so si izboljšali položaj v podjetju.
Wells Fargo se je sedaj poravnala in bo plačala visoke odškodnine in kazni. Poleg vseh provizij in zamudnih obresti, ki so jih po krivem zaračunali strankam, bodo plačali 185 milijonov dolarjev kazni različnim agencijam (100 milijonov potrošniški organizaciji, 50 milijonov Los Angelesu, kjer ima sedež, in 35 milijonov bančnemu regulatorju), prav tako pa bodo morali izboljšati notranji nadzor, ki je več kot očitno zatajil. Delo bo izgubilo 5300 zaposlenih, ki so bili udeleženi v tem početju.
Na prvi pogled se zdi zanimivo, da se v 21. stoletju takšen primer lahko zgodi, a ZDA so precej drugačne od Evrope, še zlasti pa se razlikuje bančni sistem. Tam ljudje uporabljajo bistveno več bančnih storitev, zato različne takse, provizije in drugi stroški niso tako očitni. Tam ni nenavadno, če ima posameznik več kreditnih kartic (s svojimi izpiski), več različnih kreditov (študij, avtomobil, hipoteka, premostitveni) in še kakšne druge storitve.
In Wells Fargo? Posuli so se s pepelom in obljubili, da se kaj takega ne bo več primerilo.