Bo iPhone res brez 3,5-mm stereo priključka in kaj to pomeni

Nova verzija iPhona, ki ima iziti letos jeseni, ne bo prinesla bistvenih sprememb ne v dizajnu ne v notranjosti, zato je javnost osredotočena na edino opaznejšo novost. Nova modela, ki bosta merila 4,7 palca in 5,5 palca, ne bosta imela standardnega 3,5-mm stereo priključka za zvok, kamor največkrat priključimo slušalke. Vsa povezljivost bo omejena na priključek Lightning, prek katerega bomo napravo polnili in priključevali na slušalke. Omenjajo se še druge novosti, na primer mogoč OLED-zaslon, integracija čitalnika prstnih odtisov pod zaslon namesto na tipko Home in še kakšna oblikovalska malenkost, ki bo posledica odstranitve stereo priključka. Telefon bo namreč lahko tanjši, hkrati pa bo Apple precej prostora pridobil tudi v globino. Pa je vredno?

Analogni avdio priključek je gotovo najstarejša tehnologija v telefonu, saj so originalno verzijo (s premerom 6,35 mm) izumili že daljnega leta 1878. Pomanjšana 3,5-mm verzija je nekoliko mlajša, a je vseeno že praznovala abrahama, vmes pa je dobila še manjšo sestrico z 2,5 mm. Priključek je robusten, uveljavljen in predvsem deluje. Zato je vest o njegovi ukinitvi hitro sprožila žolčne debate, kaj to pomeni in gre za še eno tehnologijo, ki bo šla po poti disket. Ob tem včasih pozabimo, da se že zdaj najde kakšen telefon brez tega priključka, denimo LeEco Le 2, Le 2 Pro ali Le Max 2, ki pa seveda nimajo niti približno tako široke uporabniške baze kakor iPhone.

Ukinitev stereo priključka brez dvoma pomeni narediti korenit rez s preteklostjo, kakršnih je bilo v svetu računalništva in potrošne elektronike že nekaj. Izumrtje disket je bil tak primer, z vidika posledic bliže pa je zamenjava VGA s HDMI. Z analognega na digitalno namreč ne pomeni le brezizgubne reprodukcije, temveč tudi možnost večjega nadzora. Ne glede na vse mogoče zaščite (DRM in podobno), s katerimi se lahko založniki postavijo na glavo, lahko signal vedno zajamemo in kopiramo, če je končni izhod analogni. Če pa je signal vse do sprejemnika digitalen, so omejitve hitro tu. Na 3,5 mm deluje vse. Na digitalnem izhodu lahko postavimo seznam podprtih naprav.

Drugi pomislek je vsekakor praktičnost, saj en sam izhod pomeni, da potrebujemo pretvornike in razdelilnike, kar dobro poznajo uporabniki Applovih prenosnih računalnikov. Univerzalni priključek je odličen do trenutka, ko je treba nanj hkrati obesiti več naprav. Prav tako to pomeni, da bodo starejše ali tudi novejše naprave potrebovale pretvornike. Vsi ostali telefoni, torej Android in druščina, namreč Lightninga ne bodo imeli, torej je Apple s tem v trenutku porušil medsebojno združljivost slušalk. Za uporabo istega modela bomo nekje nujno potrebovali adapter. Applov program MFi pa pomeni certificiranje naprav, torej na iPhonu ne bo delalo več vse od kitajskega šunda do profesionalnih sennheiserc. To je problem.

Po drugi strani pa je analogni 3,5-mm priključek zastarel, podobno kot so bili COM, VGA in LPT, zaradi česar so se morali umakniti napredku. Apple ima tu precej izkušenj, saj so z legendarnimi iMaci zabili največji žebelj v krsto disket, pa so bili računalniki še vedno popularni, diskete pa ne več toliko. Ali je rokohitrski prehod na Lightning prava rešitev, pa bo pokazal čas.