ICAO predpisal pravila za sledenje letalom v realnem času
Matej Huš
9. mar 2016 ob 19:48:48
Ta teden minevata dve leti od nepojasnjenega izginotja letala MH370 malezijske letalske družbe. Da se to ne bi več ponovilo, je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) sprejela nekatere spremembe pravil, ki bodo v prihodnje omogočila hitrejše in natančnejše ugotavljanje lokacije letal in razbitin, saj jim bo mogoče slediti v realnem času.
Letalo Boeing 777, ki je opravljalo let MH370, je s sekundarnih radarjev izginilo 8. marca 2014 slabo uro po vzletu, s primarnih radarjev pa še uro pozneje. Satelitski podatki ACARS kažejo, da je letalo letelo še skoraj šest ur, potem pa dokončno izginilo nekje nad južnim Indijskim oceanom. Kljub številnim fantastičnim teorijam o izginotju je letalo zagotovo strmoglavilo, kar potrjuje tudi lani julija na Reunionu najden del zakrilca, ki je pripadal letalu. Kljub obsežni reševalni in kasneje iskalni akciji pa niso našli nobenega drugega kosa letala, zato je tudi neznan vzrok strmoglavljenja, pri čemer ni izključeno niti naklepno dejanje.
Preiskave letalskih nesreč so otežene, če razbitin ne najdejo, saj tedaj tudi nimajo podatkov s črnih skrinjic. Slednji sta v resnici v oranžno oblečena zapisovalnik zvoka v kabini (CVR) in zapisovalnik parametrov leta (FDR). Dodaten problem pa predstavlja njuna kapaciteta, saj običajni CVR zapisuje zgolj zadnji dve uri dogajanja. V primerih, ko je letalo dlje časa letelo na avtopilotu in kasneje strmoglavilo zaradi izrabe goriva, je to premalo. Drugi problem je ugotavljanje lokacije letala. V normalnih okoliščinah mu nad kopnim sledijo sekundarni radarji, ki zaznavajo transponderski signal, ki ga oddajo letalo. Če transponder izključimo, letalo še vedno vidijo primarni radarji (natančneje, vidijo leteči predmet brez oznak). Nad oceani teh je pokritost s primarnimi radarji zelo slaba, še največ jih ima vojska.
Kombinacija teh dejavnikov je ICAO privedla do spremembe pravil, ki bodo v prihodnje olajšala iskanje letal in preiskovanje nesreč. Nova pravila zapovedujejo, da imajo letala dodatne naprave za javljanje lokacije, ki v primeru sile vsako minuto javijo lokacijo. Prav tako morajo biti CVR-ji sposobni posneti vsaj 25 ur dogajanja, kar seveda ni noben tehnološki zalogaj; prejšnja ureditev je bila nedopusten ostanek nekih drugih časov. Prav tako morajo imeti letala ustrezne mehanizme, ki bodo omogočali hitro najti lokacijo FDR. FDR-ji se trenutno po nesreči oglašajo z radijskim signalom, ki pa je šibak in po mesecu dni utihne. Nova pravila, ki bodo začela veljati leta 2021, bodo omogočila, da v vsakem primeru pozicijo letala ali razbitin določimo na šest navtičnih milj (11 kilometrov) natančno. Tako se ne bo treba več zanašati na nezanesljive podatke satelitskega sistema ACARS (ki ni namenjen iskanju letal) ter (ne)kooperativnost vojske.