Intel: prihodnost so počasnejši in varčnejši čipi

Odkar je Intelov soustanovitelj Gordon Moore pred pol stoletja bistroumno ugotovil, da na enaki površini vsaki dve leti dobimo dvakrat več tranzistorjev, kar z drugimi besedami predstavlja eksponentno povečevanje računsko moči glede na ceno in potratnost, smo se kar razvadili. Inženirji so vsako leto predstavljali nove, boljše, hitrejše čipe, vsakih nekaj let pa so proizvodni postopek prestavili na manjšo litografijo. Fiziki v zadnjem času opozarjajo, da trkamo na skrajne fizikalne meje mogočega, ko gre za zmanjševanje litografije, kjer je fundamentalna omejitev velikost atomov. Če želimo slediti Moorovemu zakonu, pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd. Kaj pa če bo prihodnost drugačna?

Intelov podpredsednik in vodja oddelka za tehnologijo in proizvodnjo William Holt opozarja, da bo prihodnost manj eksponentna, kot si predstavljamo. Na konferenci v San Franciscu je povedal, da bodo omenjene nove tehnologije predstavljale naslednje stopnje v razvoju računalništva in da bodo prenesle popolnoma drugačen pristop. Pričakujemo lahko velike izboljšave v porabi energije, a za ceno znižanja hitrosti. Z drugimi besedami se utegne Moorov zakon kmalu posloviti oziroma ga bo treba preinterpretirati tako, da bo opisoval računsko moč glede na porabljeno energijo. Tu so mogoči še veliki prihranki, saj smo zelo daleč od teoretične meje, za katero resda še ne vemo, če je v praksi dosegljiva.

Tudi prihranki pri porabi energije niso zanemarljiva kakovostna stopnja v razvoju, saj bomo za uspešno implementacijo interneta stvari (IoT) potrebovali varčno elektroniko in zmogljive baterije - najraje oboje. Po drugi strani pa poraba električne energije v podatkovnih centrih in njihov ogljični odtis rasteta z zaskrbljujočo stopnjo, dodaja Holt. V prihodnosti bo torej računska moč predvsem - manj požrešna.

Holt je pojasnil tudi, da Intel preučuje, kako bodo prilagodili svoje tovarne na nove tehnologije, a se še niso odločili, v katero smer so bodo sprva podali. Tranzistorji na kvantni efekt so trenutno še zelo v povojih, spintronika pa je nekoliko bliže komercializaciji.