Majska nesreča Airbusovega letala posledica programske napake

V začetku maja je blizu Seville na preizkusnem letu strmoglavilo Airbusovo tovorno letalo Airbus A400M Atlas. Življenje so izgubile štiri osebe, dve pa ste bili huje poškodovani. Ker gre za tip letala, ki je krstni polet doživel že pred šestimi leti, zadnji dve leti pa je v redni uporabi (Airbus je dobavil 12 od 174 naročenih primerkov), je nesreča dvignila precej prahu. Šlo je za preizkusni let primerka v sklepni fazi testiranja pred dostavo turški vojski. Airbusova preiskava je pokazala, da je za nesrečo kriva programska oprema na letalu. To je ena izmed redkih nesreč, ki je posledica programske napake; čeprav je komercialna programska oprema često luknjičasta, sodijo prav zračna plovila med najbolj preizkušene naprave z najstrožjimi postopki pri razvoju kode. Hrošči se pojavljajo, a so običajno zelo eksotični.

Airbus je programsko napako potrdil že minuli teden, danes pa je Reuters ekskluzivno izbrskal podrobnosti o tem, kaj je šlo tako zelo narobe. Med letom je posadka odkrila tehnične težave, zato so zahtevali dovoljenje za zasilni pristanek. Med pristankom je letalo zadelo drog električne napeljave, kar je povzročilo nesrečo.

Preiskavo so vodile španske oblasti, sodelovala pa sta Airbus in francoska vojaška agencija za preiskavo letalskih nesreč. Že minuli teden je bilo znano, da je programska napaka povzročila neodzivnost treh od štirih motorjev in onemogočila njihov ponovni zagon (načeloma se ugasnjeni motorji med letom lahko ponovno zaženejo na več različnih načinov). Tako so trije motorji delovali s premajhno močjo in niso nudili dovolj potiska, četrti pa je obratoval normalno. Črni skrinjici sta pokazali še, da je bilo letalo konstrukcijsko brezhibno, prav tako posadka ni storila nobene usodne napake. Takoj po nesreči so številne države, med njimi Nemčija, Velika Britanija in Turčija, prizemljile tovrstna tovorna letala; Francija jih, zanimivo, ni.

Airbus je imel z omenjenim modelom več težav, saj primerki zamujajo zaradi težav pri proizvodnji. Usoda letala, katerega razvoj je stal 20 milijard evrov, je sedaj na preizkušnji. Pri nesreči je bila težava pri elektronskih krmilnih enotah (ECU) za motorje, ki niso imele naloženih ustreznih parametrov. Vsaka ECU potrebuje konfiguracijsko datoteko s kalibracijskimi parametri za motor, a je ta za tri manjkala. Pomanjkljivost v dizajnu je, da letalo na tleh ne javi, da datoteke manjkajo; posadka je to ugotovila šele na višini 400 čevljev (130 metrov). Omenjeno pomanjkljivost so opazili že lani, a je niso popravili.

Zaradi manjkajočih datotek računalnik (moderna letala so fly-by-wire) ni znal tolmačiti odčitkov senzorjev z motorjev, zato jih je dal v "prosti tek", da ne bi motili normalnega obratovanja letala - to se normalno lahko zgodi le enemu motorju, brez katerega letalo čisto spodobno leti. Žal ni nihče pomislil, kaj se zgodi, če se izključijo trije motorji tik nad tlemi. Za manjkajoče datoteke je kriva neka druga posodobitev, ki so jo namestili.