Bell Labs pokazal 10 Gb/s prek bakra na 50 m

Bell Labs se pridružuje podjetjem, ki skušajo pri prenosu podatkov po bakrenih paricah doseči čim višje hitrosti. Medtem ko standard G.fast že omogoča hitrosti do 1 Gb/s, so v Bell Labs pokazali, kako je to mogoče še podeseteriti. Žal so pri tem močno omejeni s fiziko, tako da hitrost pri kablih, daljših od 50 metrov, hitro upade. Vseeno je to dovolj za primere, kjer sicer imamo optično povezavo, a je nimamo položene čisto do praga.

G.fast uporablja dve parici, po katerih prenos poteka v širšem frekvenčnem področju (trenutno do 106 MHz, v prihodnosti do 212 MHz) kot VDSL2. Za dosego hitrosti do 10 Gb/s so frekvenčno področje še razširili, hkrati pa si pri prenosu pomagajo tudi s presluhom (crosstalk), s katerim je prav tako mogoče prenesti informacije, če smo dovolj zviti. G.fast trenutno izkorišča presluh znotraj zvite parice, nova tehnologija pa tudi presluh med različnimi povezavami.

Trenutno imajo dva delujoča primerka. Na konceh bakrene povezave za obdelavo in modulacijo podatkov skrbi namenski FPGA s kodo v Matlabu. Podatke so prenašali enosmerno (half-duplex). Zanesljivost je v prototip še bolj tako tako, zato ni presenetljivo, da se je med preizkusom naprava enkrat sesula.

V prihodnosti lahko pričakujemo še zvišanje razdalje, na kateri je še mogoče doseči hitrosti do 10 Gb/s. Če so lani govorili še o 30 m, je sedanjih delujočih 50 metrov v praksi znak, da gre mogoče še dlje. Kakorkoli, baker še ni čisto mrtev.