V šahu čedalje več remijev, prednost belega pa ostaja

Med problemi, ki jih rešujejo računalniki, ima šah posebno mesto. Klasična igra, ki v trenutni obliki vztraja že več kot 500 let, je skozi zgodovino navdihovala številne učenjake, v modernejši dobi pa je bila eden izmed osnovnih testov za merjenje razvoja računalnikov. Ko je leta 1997 IBM-ov Deep Blue premagal tedanjega svetovnega prvaka velemojstra Garryja Kasparova, je bilo šahovske romantika konec. Čeprav je možnih partij več kot atomov v vesolju in jih je nemogoče preiskati, so računalniki s pametnimi hevrističnimi pravili premagali človeka.

A vseeno je zanimiva računalniška analiza odigranih iger med ljudmi. Čeprav psihofizične sposobnosti ljudi v zadnjih 500 letih biološko niso napredovale, se znanje o šahu in strategije razraščajo. José Raúl Capablanca se je že leta 1920 ustrašil, da se v šahu bliža podobno grozna smrt, ko bi bila termodinamična smrt vesolja. Ni sicer dokazano, da bi igralca ob optimalni igri vedno remizirala, a trenutno kaže tako. In Capablanca se je zbal, da se bodo v prihodnosti praktično vse partije končale z remijem.

Capablanca je imel rešitev in je predlagal razširjen šah, ki bi se igral na šahovnici z 80 polji (8x10), kjer bi imel vsak igralec dve novi figuri. Zamisel se ni prijela, a mogoče je imel Capablanca prav. Analiza iger od leta 1500 kaže, da delež remijev raste, je že lani pokazal Randy Olson. Z analizo 650.000 iger je odkril, da se je število remijev v zadnjih sto letih potrojilo z 10 na 30 odstotkov. To je dober indic, da bi v primeru optimalne igre igralca remizirala. Kljub temu ima beli majhno prednost in ob neoptimalni igri laže zmaga. Statistika kaže, da se je odstotek dobljenih partij belega v zadnjih desetletjih ves čas gibal med 55 in 60 odstotki.

Danes je tehnologijo že toliko napredovala, da nas lahko v šahu premagajo pametni telefoni. Igralci šaha se zato pritožujejo, da je čedalje manj partij poštenih. S pametnimi telefoni in izhodi na stranišče je goljufanje zelo enostavno.