4:1 - konec človeške superiornosti v goju

Devetnajst let po zgodovinskem dvoboju med IBM-ovim računalnikom Deep Blue in svetovnim prvakom v šahu Garyju Kasparovu smo dočakali še enako veličasten trenutek v goju, ki je z vidika razvoja umetne inteligence še pomembnejši. Googlov računalnik AlphaGo je premagal svetovnega prvaka v goju Leeja Sedola s skupnim rezultatom 4:1, s čimer se bo go premaknil iz elitne skupine iger oziroma opravil, v katerih so ljudje boljši od računalnika. AlphaGo je tako postal tudi prvi računalnik, ki je dobil najvišji naziv v goju - velemojster v 9. dnevu.

Starodavna kitajska igra je pomembna zato, ker je število vseh možnih pozicij na plošči tako ogromno, da ga ne moremo niti zapisati, pa če tudi bi porabili vse atome tega vesolja, kaj šele jih preračunati. Potez med njimi pa je še za nekaj velikostnih redov več. Zaradi tega so bili strokovnjaki dolgo časa prepričani, da računalniki še vsaj 20-30 let ne bodo zmogli premagati človeških velemojstrov v goju. Navsezadnje je to razumljivo, saj so še pred dvema leti računalniki go igrali sila povprečno. Celo Lee Sedol je zavrnil predlog, da bi barvo žrebali, temveč je sam izbral, da bo začel s črnimi kamni, tako da je tri igre odigral s slabšim začetnim položajem, dve pa z boljšim; prepričan je bil, da bo DeepMinda ugnal 5:0. Potem pa je podjetje Google DeepMind vse spremenilo in končni rezultat je bil 4:1.

Lee Sedol je dobil le četrto igro, v kateri je šlo sprva vse po pričakovanjih iz prvih treh iger, torej je imel AlphaGo prednost. Potem pa je v 78. potezi Lee Sedol izvedel mojstrovino, ki bo šla v anale goja kot ena izmed briljantnejših potez vseh časov, na katero se je AlphaGo odzval slabo. V nadaljevanje je zagrešil še nekaj neizsiljenih napak, kar je potek igre preobrnilo in AlphaGo je naposled predal, ko je verjetno za zmago padla pod 20 odstotkov. Ostale štiri igre so se končale s predajo Leeja Sedola.

Da se o tej igri toliko govori, je posledica več dejstev. Go pač ni šah in ga ni mogoče igrati z izčrpavanjem vseh možnih kombinacij in iskanjem najboljše. Kot to počno človeški velemojstri, se je tudi AlphaGo naučil oceniti pozicijo in potegniti optimalno potezo. AlphaGo se je igre naučil sam - no dobil nobenih pravil, le ogromno preigranih partij si je ogledal, potem pa je igral sam proti sebi in se izboljševal.

Mogoče smo naivno pričakovali, da bo človeška inteligenca, uvid ali pa zgolj duša premagala hladno inteligenco AlphaGoja, a zgodba iz leta 1997 se je ponovila. Medtem ko je ustanovitelj DeepMinda Demis Hassabis seveda navdušeno govoril o eni izmed najbolj neverjetnih iger v zgodovini, je bil Lee Sedol precej slabše volje. Spodletelo mi je, je povedal, zaradi česar mu je žal. A mu nima biti za kaj, saj so strokovnjaki soglasno pohvalili njegovo igro, a po drugi strani so bili navdušeni tudi nad AlphaGojem, ki je prikazal nekaj potez, ki jih v zgodovini sploh še ni bilo.

Kaj sledi? Umetna inteligenca verjetno še ne bo pisala sonetov, pa čeprav bi jih lahko, temveč bo nadaljevala svoj marš v praktične aplikacije. Konkretno AlphaGo pa čakajo številne nadgradnje. Hassabis je povedal, da se vračajo v London, kjer bodo analizirali vse igre in se odločili o naslednjih korakih.

Kdaj bo padla arimaa?