Po dveh letih vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik

V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali septembra 2008, ko je bil skoraj osem milijard evrov težak megaprojekt končan. Na švicarsko-francoski meji so postavili 27 kilometrov dolg obroč, po katerem krožijo delci, ki jih usmerjajo superprevodni magneti. Dva curka krožita po ločenih ceveh v visokem vakuumu, dokler se ju ne odločijo trčiti. Skupno curka usmerja 1232 petnajstmetrskih dipolnih magnetov in 392 sedemmetrskih kvadrupolnih magnetov. Rezultate trkov merijo štirje detektorji: ATLAS, CMS, ALICE in LHCb.

Z odkritjem Higgsovega bozona je standardni model dobil prepričljivo potrditev, a iz 17 delcev sestavljen model še ni dokončni opis sveta, saj o gravitaciji ne pove nič. Ena izmed teorij, ki bi ga lahko nadgradile, je supersimetrija, po kateri ima vsak delec še svojega partnerja, ki ima za pol enote drugačen spin. Dokaze za in proti tej teoriji, pa ne samo to, bodo iskali pri višjih energijah. V dvoletnem remontu je LHC dobil dodatne magnetne zaščitne sisteme, izboljšano elektroniko ter druge izboljšave, ki bodo poleti omogočile trke z energijami do 13 TeV, kar je dvakrat več kot doslej. Preverjali bodo Brout-Englert-Higgsov mehanizem, temno snov, antimaterijo in kvark-gluonsko plazmo. Absolutna meja za LHC je 14 TeV, torej trki dveh curkov z energijama 7 TeV, ki naj bi jo dosegel do konca leta.

Ob tem moramo opozoriti na žalostno dejstvo, da Slovenija še vedno ni članica CERN-a. CERN ima trenutno 21 polnopravnih članic, ki uživajo določene ugodnosti. Jugoslavija je bila med ustanovnimi članicami leta 1953, a je leta 1961 odstopila od projekta. Slovenija je za članstvo uradno zaprosila leta 2009, a se od tedaj ni zgodilo veliko. Slovenija ni še niti pridružena članica, čeprav je iz CERN-a že prejela osnutek sporazuma o pridruženem članstvu. Zatika se seveda pri financah, saj bi bila začetna članarina v CERN-u okrog milijona evrov, kasneje pa bi zrasla na tri. Ta številka bi predstavljala najvišjo izmed vseh članarin, ki jih Slovenija plačuje mednarodnim organizacijam. Slovenija sicer pri nekaterih projektih CERN-a lahko sodeluje, a bi članstvo prineslo boljšo integracijo, lažje vključevanje znanstvenikov v raziskave, korist pa bi imela tudi podjetja. Razpisi, ki jih v megaprojektu ni malo, se namreč delijo po nacionalnem ključu med članice.