Vohuni tudi SAP za NSA?

Nemčijo je minuli teden zatresla vest, da je njihov računalniški paradni konj ponižni lakaj ameriški obveščevalni agenciji NSA, ki da ji pomaga pri množičnem vohunjenju. SAP je v polikani izjavi za javnost neprepričljivo zanikal navedbe, a pri tem zelo skrbno izbral besede, tako da izrecnega demantija v njih ne najdemo.

SAP je za Nemčijo to, kar je (bil) Microsoft za ZDA. Veliko in spoštovano podjetje iz računalniške branže je eden stebrov nemškega gospodarstva in Snowdnovo razkritje vohunjenja NSA mu je celo pomagalo. Glede na nemške izkušnje z nadzorom v polpretekli zgodovini in posledično izjemno strogo zakonodajo s področja zasebnosti, bi malokdo pričakoval, da bo SAP delil podatke z NSA. In na tem valu je SAP jezdil do danes.

Pred tednom dni je ogromno prahu dvignil prispevek ARD-jevega Fakta, v katerem so SAP-u na glas očitali sodelovanje z NSA. Njihova programska oprema Hana za obdelovanje velikih podatkovnih baz naj bi bila zlata vredna za NSA, ki jo je uporabljal za obdelavo nepregledne množice prometnih podatkov, ki so jih dobili z množičnim prisuškovanjem. Zeit je v svojem raziskovalnem prispevku odkrival, da sodelovanje SAP-a z NSA ni naključno. SAP je v preteklosti prevzemal podjetja, ki so imela znane vezi z NSA. Takšna primera sta SyBase, ki so ga kupili leta 2010, Inxight iz leta 2007. Sklenili so tudi dogovore z znanimi dobavitelji NSA, in sicer vsaj s Palantirjem n Attensityjem. Zakaj bi SAP to počel? Da si širi tržni delež, seveda. Za zaslužek.

Obtožbe, ki so jih izrekli nemški mediji, so hude, zato se je SAP odzval z uradno izjavo izvršnega direktorja. V njej so zapisali, da so navedbe nemških časnikov netočne in zavajajoče. Poudarili so, da so ustanovili neodvisna hčerinska podjetja, ki poslujejo z ameriškimi in drugimi vladnimi službami. V SAP-ovi programski opremi stranskih vrat (backdoor) ni, zagotavljajo. Bolj zanimivo je, česa niso zapisali. Nikjer ne piše, da ne sodelujejo z NSA. Prav tako so pretkano zapisali, da komentarjev o svojih strankah ne morejo dati. V intervjuju za Re/code je izvršni direktor SAP-a dejal, da v tržni ekonomiji strankam ne morejo diktirati, kaj smejo in česa ne smejo početi s kupljeno programsko opremo. Poudaril pa je, da so se odzvali zato, ker se zavedajo nemške občutljivosti na zaznane kršitve zasebnosti, zato so oglasili tako silovito.

In tako vemo toliko, kot smo vedeli že prej - SAP sodeluje z državnimi službami, a nihče ne ve s katerimi, v katerih državah in v kolikšni meri.