Prepad v javnem mnenju med znanstveniki in laiki, a oboji podpirajo vlaganja

Ob novici, kako bi v ZDA večina ljudi zahtevala obvezno označevanje vsebnosti DNK v hrani, se je razvila živahna debata o sprejemljivosti, varnosti in etičnosti uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO). Mnenje znanstvenikov ali vsaj naravoslovno izobraženih posameznikov se često razlikuje od javnega mnenja splošne populacije. Najnovejša raziskava, sicer spet v ZDA, je te razlike izmerila in ugotovila, da v javnem mnenju med znanstveno srenjo in laičnim prebivalstvom zeva ogromen prepad. Pri tem ne gre zgolj za mnenje o stvareh, ki imajo enostaven odgovor, le najti ga je treba (na primer, ali so GSO varni), temveč tudi za etične dileme, kakršno postavlja izvajanja preizkusov na živalih, kjer črno-belega pravilnega odgovora ni.

Avgusta lani so anketirali 2002 odrasli osebi iz vseh 50 ameriških zveznih držav, ki sta predstavljali vzorec za splošno populacijo, medtem ko so za znanstveno srenjo vzorčili 3748 znanstvenikov, ki so člani AAAS (American Association for the Advancement of Science). Spraševali so o najrazličnejših temah, od varnosti GSO in sprejemljivosti testiranja na živalih, do uporabe frackinga ter teorije evolucije in naravne selekcije.

Pričakovano je bilo, da bodo med skupinama razlike, a vseeno je njihov obseg presenetil. Najvišja razlika je bila prav pri famoznih GSO, ki jih kar 88 odstotkov znanstvenikov šteje kot varne in le 37 odstotkov ostalih ljudi. Podobno razdvojeni sta bili skupini tudi pri vprašanju etičnosti izvajanja poizkusov na živalih (89/47), varnosti uživanja s pesticidi pridelane hrane (68/28) ter veri v evolucijo (98/65).

Pomembni izsledki se nanašajo na mesto znanosti v družbi. Kar 79 odstotkov Američanov meni, da je znanost olajšala življenje in večina jih tudi meni, da je njen vpliv na zdravstveno oskrbo, prehrano in okolje pozitiven. Kar 72 odstotkov jih meni, da so državne investicije v aplikativne raziskave, in 71 odstotkov, da so državne investicije v bazične raziskave koristne. Menijo namreč, da se dolgoročno investicija poplača. Prav tako jih 61 odstotkov meni, da so državne investicije v znanost ključne za razvoj znanosti, medtem ko jih v tržno regulacijo in izključno zasebne znanstvene investicije verjame le 34 odstotkov. Američani torej nimajo problemov z državnim financiranjem znanosti - še podpirajo ga!

Zanimivo je dodati, da je le 16 odstotkov Američanov in 29 odstotkov tamkajšnjih znanstvenikov meni, da je njihov osnovnošolski in srednješolski (K-12) kurikulum na področju STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika) povprečen ali nadpovprečen. Večina jih meni, da je slabši kot v večini ostalih držav.

Kdor bi mislil, da bodo znanstveniki a priori bolj naklonjeni novim tehnologijam in izkoriščanju okolja, bi se zmotil. Kar 52 odstotkov Američanov podpira naftne vrtine v morju, a le 32 odstotkov. Po drugi strani pa so znanstveniki bolj naklonjeni jedrski energiji (65/45). Edina kategorija, kjer med obema skupinama praktično ni bilo razlike, je vprašanje o vesoljski postaji ISS - dve tretjini jih menita, da je bila to dobra investicija za ZDA. So pa laiki v večji meri zagovarjali tezo, da so astronavti nujno potrebni za vesoljski program; znanstveniki bi se raziskovanje vesolja raje šli z roboti.

Za konec še primerjava s podobno raziskavo iz leta 2009, zlasti kar se tiče vzdušja in trendov. Čeprav je krize v ZDA uradno že konec, je situacija za znanost v ZDA trenutno slabša kot leta 2009. Za 11 odstotnih točk se je znižal delež Američanov, ki ameriške znanstvene dosežke vidijo kot najboljše v svetu. Prav tako je nekoliko upadel delež ljudi, ki trdijo, da je znanost olajšala življenje, porasel pa je delež nasprotno mislečih. Za kar 24 odstotnih točk se je zmanjšalo število znanstvenikov, ki menijo, da je trenutno dober čas za znanost. Prav tako je padel delež tistih, ki menijo, da je sedaj dober čas za začetek znanstvene kariere. Znanstveniki tudi menijo, da je sedaj teže pridobiti državna sredstva kot pred šestimi leti.