Norveška skoraj izkoreninila internetno piratstvo, zaslužki glasbene industrije ostali enaki

Na Norveškem se je stopnja internetnega piratstva med mladimi v zadnjih šestih letih spustila na pičle štiri odstotke, kar bi po vztrajnih zatrjevanjih glasbenih založnikov moralo blagodejno vplivati na njihovo prodajo. A je realnost diametralno nasprotna, saj so se realno zaslužki glasbene industrije celo zmanjšali.

Raziskava cehovskega združenja v fonografski industriji (IFPI) je lani pokazala, da le štiri odstotke Norvežanov, ki so mlajši od 30 let, glasbo nelegalno pretaka z interneta. Še leta 2009 je bil njihov delež 70-odstoten. To sovpada z novo norveško zakonodajo, ki daje imetnikom avtorskih pravic dodatne možnosti v boju zoper piratstvo in omogoča blokado strani, ki jo morajo izvesti ponudniki dostopa do interneta. Omenjenega ukrepa na Norveškem še niso izvedli, prav tako niso preganjali še nobene fizične osebe zaradi internetnega piratstva.

Pričakovali bi, da je upad piratstva posledica zastraševanja, a raziskave temu oporekajo. Spremembo so povzročile legalne storitve za poslušanje glasbe (streaming), ki ponujajo enostavnejši in poceni način za dostop do glasbe. Tudi vodja IFPI Norveška Marte Thorsby ne povezuje upada piratstva s strožjo zakonodajo, temveč ga pripisuje streamingu, ki ga uporablja kar 80 odstotkov uporabnikov interneta, mlajših od 30 let.

In prihodki glasbene industrije? Upad piratstva ji ni koristil. Leta 2009 so znašali 592 milijonov norveških kron, lani pa poldrugi odstotek več oziroma 601 milijon norveških kron.