Leto 2014 najtoplejše v zgodovini organiziranih meritev

Medtem ko smo lani poročali o enem najtoplejših let v moderni zgodovini, najnovejši podatki kažejo, da je bilo leto 2014 najtoplejše leto na Zemlji, odkar organizirano in sistematično merimo temperaturo na planetu. To potrjujejo podatki ameriške oceanografske in podnebne agencije (NOAA), vesoljske agencije NASA in japonske meteorološke agencije. Podatke britanske meteorološke agencije še čakamo.

Podatki omenjenih agencij segajo do leta 1880, najtoplejša pa so prav zadnja leta. Zadnjih deset najtoplejših let v zgodovini se je zvrstilo po letu 1998. Dosedanji rekord je bil dosežen prav v letu 1998, leto 2014 pa je bilo še malce toplejše (za 0,05 °C). Japonska meteorološka agencija je izračunala, da je bilo leto 2014 za 0,63 °C toplejše od povprečja v 20. stoletju, dvig temperature pa v zadnjem času znaša približno 0,7 °C na stoletje. Tudi NASA ugotavlja, da je povprečna temperatura od leta 1880 zrasla za približno 0,8 °C, kar pripisujejo zlasti povečevanju koncentracije ogljikovega dioksida v zraku zaradi človekovih izpustov. Pri tem moramo poudariti, da je bilo leto 2014 nevtralno glede na južno oscilacijo El Niño/La Niña, torej za dvig temperature nimamo tovrstnega izgovora.

Posebej zaskrbljujoč je trend. Medtem ko je dolgoletno povprečje dvig temperature za približno 0,7 stopinje na stoletje, je v zadnjih treh desetletjih ta dvig precej hitrejši. Deset najtoplejših let je bilo v zadnjih sedemnajstih letih, v tem času pa ni bilo nobenega podpovprečno toplega leta. Če vzamemo povprečje od leta 1880 dalje, so bila vsa leta po 1976 nadpovprečno topla. To so globalna povprečja - prav mogoče je, da je kakšno leto lokalno kje hladneje, kot je bilo minulo leto na vzhodni obali ZDA. Medtem pa je bilo v Evropi še topleje, kot kaže povprečje.

NASA je vse podatke objavila na svojih straneh, kjer si jih lahko tudi vizualizirate na različne načine, ali prenesete surove datoteke. Na straneh japonske agencije pa lahko več preberete o metodologiji. Bistveno je, da gre za opazovanja, ki zajema tudi podatke o temperaturi nad oceani, kjer klasičnih merilnih postaj ni, so pa zelo pomembni za izračunavanje globalnega povprečja. Podrobnosti so tudi na Nasinih straneh.

Kot pojasnjujejo pri britanski meteorološki agenciji, je pristop vsake agencije nekoliko drugačen (zato je ujemanje njihovih izsledkov toliko verodostojnejše). Britanci kot bazno linijo vzamejo povprečje iz let 1961-1990, podatke pa pridobivajo iz zemeljskih merilnih postaj, oceanskih boj in ladij. Imajo kakšnih 1200 boj in 4000 ladij, ki sodeluje v prostovoljnem programu meritev temperature. Temperaturo na zemlji pa merijo v več kot 5000 merilnih postajah po celem svetu. To je veliko, a v primerjavi v velikostjo Zemlje še vedno malo. NASA in NOAA merita nekoliko drugače. NASA predpostavlja, da podatki postaje držijo v razdalji 1200 km okoli, zato so številke nekoliko višje, ker se poli segrevajo hitreje od zmernih širin, medtem ko je NOAA bolj konzervativna. Rezultati so zato malce drugačni, a izsledki kažejo v isto smer - svet se segreva.