Univerza Rice in DARPA razvijata nov način programiranja: samodokončaj

Univerza Rice v sodelovanju z ameriško vojaško agencijo DARPA vodi projekt Plinij, ki si postavlja zelo smel cilj poenostavitve programiranja. Glavna premisa je pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico. Projekt, ki se imenuje po rimskem zgodovinarju, poteka v okviru širšega programa MUSE.

Zamisel je preprosta, a se zdi za današnje čase skorajda znanstvena fantastika. Ker je na svetu prosto dostopnih na milijarde vrstic programske kode, je nesmiselno enake probleme reševati vedno znova in znova. Projekt, ki bo težek 11 milijonov dolarjev, opisujejo kot funkciji samodokončanja in preverjanja sintakse (autocomplete in spell-check) za programiranje. Programer napiše nekaj vrstic kode, Plinij pa sam ugotovi, kaj želi storiti in predlaga manjkajoče vrstice ter popravi napake. Seveda ne bo ponudil le ene možnosti, ampak več, programer pa bo izbral pravo - podobno kot urejevalniki besedil predlagajo več besed po padajoči verjetnosti. Plinij naj bi razumel več jezikov in sintaks, tako da ga ne bo motilo, če bo imel v korpusu del kode v C++, programer pa bo delal v kakšnem drugem jeziku.

Raziskovalci pravijo, da bo Plinij prinesel korenit napredek v načinu pisanja, preizkušanja in razhroščevanja programske opreme. Plinij ne bo le slepo dokončeval stavkov in vrstic, ampak bo preveril tudi skladnost programa in polovil najočitnejše hrošče ter varnostne luknje. Bistven bo seveda ogromen korpus kakovostne kode, ki ga bodo dobili iz odprtokodnih repozitorijev.