Yahoo bi vlagal v Snapchat

Yahoo je po odličnem startu Alibabe s prodajo dela delnic dobil devet milijard dolarjev, ki jih bodo porabili deloma za odkup lastnih delnic in deloma za prevzeme. Potem ko so pred kratkim prevzeli manj znano podjetje MessageMe iz San Francisca za manj kot 12 miijonov dolarjev, se zdaj zanimajo za Snapchat.

Snapchat razvija mobilno aplikacijo za pošiljanje sporočil in fotografij, ki se po vnaprej določenem času samodejno pobrišejo (podobno kot v filmih o Jamesu Bondu). Podjetje sodi med najperspektivnejše kalifornijske start-upe, če sodimo po vrednosti podjetij. Investitorji Snapchat vrednotijo na 10 milijard dolarjev, vanj pa trenutno vlagajo zlasti skladi tveganega kapitala, kakršen je Kleiner Perkins Caufield & Byers.

Yahoo ne bo kupil Snapchata, ker toliko denarja vseeno nima na razpolago (oziroma ima pametnejše investicije), bo pa vanj vložil zmeren znesek. Govori se o 20 milijonih dolarjev, kar bi podjetju prineslo 0,2-odstotni delež v podjetju. Ni veliko in ne omogoča usmerjanja prihodnosti podjetja, a je lahko izvrstna investicija, če se Snapchat v prihodnosti poda na pot javne ponudbe delnic in jo izvede približno tako uspešno kakor Alibaba.

Snapchat trenutno še ne ustvarja prihodkov, zato je tudi govoriti o vrednosti podjetja precej težko, čeprav dnevno prek njega 100 milijonov uporabnikov pošlje več kot 700 milijonov posnetkov. Facebook ga je skušal kupiti za tri milijarde dolarjev, pa ni šlo.

V zadnjem krogu financiranja je podjetja zbralo 160 milijonov dolarjev, financerji pa so s tem vložkom pridobili tolikšen delež podjetja, ki vrednost postavlja na omenjenih 10 milijard dolarjev. V Silicijevi dolini je trenutno kar nekaj start-upov, ki jih poslovni angeli vrednotijo nad 10 milijard dolarjev (elitni 11-mestni klub). Med njimi so najbolj znani Dropbox, Uber in Airbnb.

Yahoo s tovrstnim vlaganjem postaja podoben skladom tveganega kapitala, čeprav nima organiziranega venture oddelka. V primeru Alibabe se mu je vložek večkratno obrestoval, saj so leta 2005 vložili milijardo dolarjev, danes pa jih imajo še enajst, medtem ko so si jih devet že izplačali s prodajo delnic. Nekaj podobnega je uspelo tudi Microsoftu, ki je leta 2007 vlagal v Facebook po vrednotenju 15 milijard dolarjev. Njihova investicija se ni le večkratno oplemenitila, ampak je prinesla tudi integracijo Binga v Facebook kot privzet iskalnik.